TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. do 7. alineji prvega odstavka I. točke izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki:

- obračunati razliko v plači za maj 2010 v znesku 800,00 EUR bruto ter ji po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2010 dalje do plačila,

- obračunati razliko v plači za junij 2010 v znesku 800,00 EUR bruto ter ji po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2010 dalje do plačila ,

- obračunati razliko v plači za julij 2010 v znesku 800,00 EUR bruto ter ji po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2010 dalje do plačila,

- obračunati razliko v plači za avgust 2010 v znesku 800,00 EUR bruto ter ji po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2010 dalje do plačila,

- obračunati razliko v plači za september 2010 v znesku 800,00 EUR bruto ter ji po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 10. 2010 dalje do plačila,

- obračunati razliko v plači za oktober 2010 v znesku 800,00 EUR bruto ter ji po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2010 dalje do plačila in

- obračunati razliko v plači za november 2010 v znesku 800,00 EUR bruto ter ji po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2010 dalje do plačila,“.

Pritožbi tožnika se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno razveljavi:

- v delu drugega odstavka I. točke izreka, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo razlike v stimulaciji, in v

- v II. točki izreka

ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem se pritožba tožnika zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje v delu drugega odstavka I. točke izreka, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbene zahtevke za plačilo razlike v plači od decembra 2010 do novembra 2011 in deloma plačilo razlike v odpravnini.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Iz vsebine tožnikovih trditev izhaja, da uveljavlja napake volje pri sklenitvi sporazuma o znižanju plače, in sicer grožnjo ter prevaro, ki sta urejeni v 45. in 49. členu OZ. Za uveljavljanje napak volje pri sklepanju pogodbe, kar je po vsebini sporazum o znižanju plače, je pogodbo potrebno izpodbijati (94. in 95. člen OZ), in sicer z oblikovalnim tožbenim zahtevkom pred pristojnim sodiščem. Tega tožnik ni storil, zato sporazum o znižanju plače velja in se tožnik v predmetnem postopku ne more uspešno sklicevati na napake volje pri sklepanju tega sporazuma.

Sodišče prve stopnje je zgolj na podlagi izpovedb tožnika in direktorja tožene stranke in listinskih dokazov ugotovilo, da tožnik za toženo stranko ni pridobil določenega posla, zato do plačila vtoževane stimulacije ni upravičen. Glede na to, da sta izpovedbi tožnika in direktorja tožene stranke diametralno nasprotni, dokazno breme pa je na tožniku, ki je v ta namen substancirano predlagal zaslišanje tudi drugih prič, bi sodišče prve stopnje te dokaze moralo izvesti. Ker jih ni, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.