TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se v delu, v I. točki, ki se glasi: "Sklep, ki ga je dne 15. 10. 2024 izdala tožena stranka, opr. št. 60340-80/2024, je nezakonit in se v celoti odpravi", se zavrne.

II. V preostalem delu, v II. in III. točki, ki se glasi:

"II. Ugotovi se, da je tožena stranka ravnala nezakonito in je kršila človekove pravice tožeče stranke mld. A. A. do izobrazbe in šolanja (57. člen URS), pravice invalidov (2. odstavek 52. člena URS), pravice do enakega obravnavanja (14. člen URS) in pravice do pravne in socialne države (2. člen URS), s tem, ko za tožečo stranko ni odločila o njeni vlogi, s katero je tožeča stranka uveljavljala pravico do prilagojenega napredovanja, prilagojenega preverjanja znanja in prilagojenega ocenjevanja, temveč je njeno vlogo zavrgla.

III. ter se ugotovljene kršitve človekovih pravic odpravijo tako, da se mld. A. A. na podlagi četrtega odstavka 11. člena in drugega odstavka 7. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami za šolsko leto 2024/2025 prizna pravica do prilagojenega napredovanja, brez pozitivne ocene iz matematike, tako da v šolskem letu 2024/2025 napreduje v 5. razred prilagojenega programa nižjega izobraževalnega standarda pri osnovni šoli B., ki je tožečo stranko mld. A. A. dolžan v ta razred in program sprejeti in zanjo izpolniti vse zakonske in strokovne obveznosti za šolanje v tem razredu in programu."

se tožba zavrže.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Toženka je pravilno sprejela odločitev o nepristojnosti. Tožnica je namreč pri ZRSŠ vztrajala, da o zadevi odloči, čeprav je že predhodne zadeve odstopal osnovni šoli kot stvarno pristojnemu organu. Ker je tožnica vztrajala, da ZRSŠ izda individualiziran program, je ZRSŠ navedel, da ni stvarno pristojen organ za odločanje o navedenem, zato navedenega tudi ne bo poslal v odločanje drugostopnemu organu, saj ne gre za upravno zadevo v okviru ZUOPP-1, ampak gre za vprašanja, o katerih lahko glede na stvarno pristojnost in določbe ZOsn, odloča le osnovna šola.

Tožba je deloma v nasprotju sama s sabo. Tožnica na eni strani izpodbija upravni akt – sklep toženke, na drugi strani pa želi od sodišča doseči rezultat, ki ga pred organom ni dosegla in sedaj želi, da se ugotovi kršitev človekovih pravic, ker toženka o njeni vlogi ni odločila, ampak jo je zavrgla. Zoper izdane upravne akte, kot je izpodbijan sklep, je dopusten upravni spor na podlagi 2. člena ZUS-1. Vendar tožnica izrecno vlaga tožbo zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, ki pa je dopustna le, če zoper akt ali dejanje organa, ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

Tožnica ima zoper sklep toženke pravno varstvo na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ta člen je pravna podlaga za upravni spor zoper akte, ki sicer ne ustrezajo definiciji upravnega akta, vendar je zoper njih treba zagotoviti sodni nadzor za učinkovito varstvo pravic fizične in pravne osebe. Tožnica ima tako zagotovljeno drugo sodno varstvo zoper izpodbijani sklep, kar pa izključuje tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V delu, v katerem pa tožnica zahteva, da se prizna pravica do prilagojenega napredovanja, brez pozitivne ocene iz matematike, tako da v šolskem letu 2024/2025 napreduje v 5. razred prilagojenega programa nižjega izobrazbenega standarda, pa je o tem pristojna odločiti, skladno z ZOsn, šola, in zoper to odločbo bo imela tožnica sodno varstvo po 2. členu ZUS-1.