TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Po določbi 2. odstavka 83. člena ZDR mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočiti delavcu zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Zagovor je namenjen temu, da se delavec lahko izjavi o očitanih kršitvah, in ne zgolj ugotavljanju dejanskega stanja kršitev. Poleg tega predstavlja zagovor zadnji možni čas za delodajalca, ki se dokončno seznani z razlogi, ki utemeljujejo odpoved.

Tožnik se je v času, ko mu je bil določen datum zagovora, nahajal na zdravljenju v bolnišnici. Takrat njegova zbranost zaradi kognitivnih motenj ni bila takšna, da bi bil sposoben podaje zagovora, zato gre v konkretni situaciji za obstoj okoliščin iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo pogodbe omogoči zagovor. Za presojo tega vprašanja je odločilno, da je bila v takratnih okoliščinah tožnikove hospitalizacije in nastalih zdravstvenih težavah zagotovitev zagovora s strani tožene stranke neizvedljiva, razloge takšnih okoliščin pa je potrebno pripisati zgolj tožniku, in ne toženi stranki. Glede na navedeno je tožena stranka v konkretnem primeru zadostila zakonski zahtevi iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi česar podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz tega formalnega razloga ni nezakonita.