Zakon o zavarovalništvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZZavar-UPB7)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 99-5105/2010, stran 15406 DATUM OBJAVE: 7.12.2010

RS 99-5105/2010

5105. Zakon o zavarovalništvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZZavar-UPB7)
Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 28. septembra 2010 je Državni zbor na seji dne 23. novembra 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o zavarovalništvu, ki obsega:

-

Zakon o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni list RS, št. 13/2000 z dne 17. 2. 2000),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-L (Uradni list RS, št. 31/2000 z dne 7. 4. 2000),

-

Popravek Zakona o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni list RS, št. 91/2000 z dne 6. 10. 2000),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu – ZZavar-A (Uradni list RS, št. 21/02 z dne 11. 3. 2002),

-

Zakon o javnih agencijah – ZJA (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002),

-

Odločbo o razveljavitvi petega odstavka 22. člena ter drugega in tretjega odstavka 29. člena Zakona o zavarovalništvu, št. U-I-131/00-22 (Uradni list RS, št. 29/03 z dne 21. 3. 2003),

-

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 40/04 z dne 20. 4. 2004),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu – ZZavar-B (Uradni list RS, št. 50/04 z dne 6. 5. 2004),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-H (Uradni list RS, št. 76/05 z dne 12. 8. 2005),

-

Avtentično razlago prvega stavka četrtega odstavka 62. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 76/05 – ZZVZZ-H) – ORZZavar62 (Uradni list RS, št. 8/06 z dne 26. 1. 2006),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu – ZZavar-C (Uradni list RS, št. 79/06 z dne 27. 7. 2006),

-

Zakon o uvedbi eura – ZUE (Uradni list RS, št. 114/06 z dne 9. 11. 2006),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu – ZZavar-D (Uradni list RS, št. 102/07 z dne 9. 11. 2007),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu – ZZavar-E (Uradni list RS, št. 69/08 z dne 8. 7. 2008),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu – ZZavar-F (Uradni list RS, št. 19/09 z dne 13. 3. 2009),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu – ZZavar-G (Uradni list RS, št. 49/09 z dne 29. 6. 2009) in

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu – ZZavar-H (Uradni list RS, št. 79/10 z dne 8. 10. 2010).
Št. 460-01/10-14/2
Ljubljana, dne 23. novembra 2010
EPA 1379-V
Državni zbor Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
Z A K O N
O ZAVAROVALNIŠTVU uradno prečiščeno besedilo (ZZavar-UPB7)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Zavarovalnica

(1)

Zavarovalnica je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.

(2)

V sodni register se ne sme vpisati ime zavarovalnica ter izpeljanka iz te besede, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje zavarovalnih poslov.

1.a člen

Prenos direktiv Evropskih skupnosti
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske Skupnosti:

-

Direktiva Sveta 64/225/EGS z dne 25. februarja 1964 o odpravi omejitev svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev na področjih pozavarovanja in retrocesije (UL L št. 56 z dne 4. aprila 1964, str. 878);

-

Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L št. 103 z dne 2. maja 1972, str. 1);

-

Prva Direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (UL L št. 228 z dne 16. avgusta 1973, str. 3);

-

Direktiva Sveta 73/240/EGS z dne 24. julija 1973 o odpravi omejitve svobode ustanavljanja na področju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja (UL L št. 228 z dne 16. avgusta 1973, str. 20);

-

Direktiva Sveta 76/580/EGS z dne 29. junija 1976 o spremembi Direktive 73/239/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (UL L št. 189 z dne 13. julija 1976, str. 13);

-

Direktiva Sveta 78/473/EGS z dne 30. maja 1978 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o sozavarovanju na ravni Skupnosti (UL L št. 151 z dne 7. junija 1978, str. 25);

-

Direktiva Sveta 84/641/EGS z dne 10. decembra 1984 o spremembi Prve direktive 73/239/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede zavarovanja pomoči (UL L št. 339 z dne 27. decembra 1984, str. 21);

-

Direktiva Sveta 87/343/EGS z dne 22. junija 1987 o spremembi Prve direktive 73/239/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede kreditnega in kavcijskega zavarovanja (UL L št. 185 z dne 4. julija 1987, str. 72);

-

Direktiva Sveta 87/344/EGS z dne 22. junija 1987 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zavarovanju stroškov postopka (UL L št. 185 z dne 4. julija 1987, str. 77);

-

Druga Direktiva Sveta 88/357/EGS z dne 22. junija 1988 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, ki opredeljuje določbe za učinkovito uresničevanje svobode opravljanja storitev in o spremembah Direktive 73/239/EGS (UL L št. 172 z dne 4. julija 1988, str. 1);

-

Direktiva Sveta 90/618/EGS z dne 8. novembra 1990 o spremembah Direktive 73/239/EGS in Direktive 88/357/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede zavarovanja avtomobilske odgovornosti (UL L št. 330 z dne 29. novembra 1990, str. 44);

-

Direktiva Sveta 91/371/EGS z dne 20. junija 1991 o izvajanju Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (UL L št. 205 z dne 27. julija 1991, str. 48);

-

Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L št. 374 z dne 31. decembra 1991, str. 7);

-

Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja Tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju (UL L št. 228 z dne 11. avgusta 1992, str. 1);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/26/EC z dne 29. junija 1995 ki spreminja Direktivi 77/780/EGS in 89/646/EGS na področju kreditnih institucij, Direktivi 73/239/EGS in 92/49/EGS na področju premoženjskega zavarovanja, Direktivi 79/267/EGS in 92/96/EGS na področju življenjskega zavarovanja, Direktivo 93/22/EGS na področju investicijskih družb ter Direktivo 85/611/EGS na področju kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje KNPVP) z namenom okrepitve nadzora varnega in skrbnega poslovanja (UL L št. 168 z dne 18. julija 1995, str. 7);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/78/ES z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini (UL L št. 330 z dne 5. decembra 1998, str. 1);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (UL L št. 181 z dne 20. julija 2000, str. 65);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/64/ES z dne 7. novembra 2000 o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS in 93/22/EGS glede izmenjave podatkov s tretjimi državami (UL L št. 290 z dne 17. novembra 2000, str. 27);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/17/ES z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic (UL L št. 110 z dne 20. aprila 2001, str. 28);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/13/ES z dne 5. marca 2002 o spremembi Direktive Sveta 73/239/EGS o zahtevani kapitalski ustreznosti zavarovalnic, ki opravljajo posle neživljenjskega zavarovanja (UL L št. 77 z dne 20. marca 2002, str. 17);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/83/ES z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (UL L št. 345 z dne 19. decembra 2002, str. 1);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/87/ES z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES (UL L št. 35 z dne 11. februarja 2003, str. 1);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/92/ES z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju (UL L št. 009 z dne 15. januarja 2003, str. 3);

-

Direktiva Sveta 2004/66/ES z dne 26. aprila 2004 o prilagoditvi Direktiv 1999/45/ES, 2002/83/ES, 2003/37/ES in 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktiv 77/388/EGS, 91/414/EGS, 96/26/ES, 2003/48/ES in 2003/49/ES Sveta na področjih prostega pretoka blaga, svobode opravljanja storitev, kmetijstva, prometne politike in obdavčitve zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (UL L št. 168 z dne 1. maja 2004, str. 35);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L št. 79 z dne 24. marca 2005, str. 9);

-

Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L št. 373 z dne 21. 12. 2004, str. 37);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/68/ES z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju in o spremembi Direktiv Sveta 73/239/EGS, 92/49/EGS ter Direktiv 98/78/ES in 2002/83/ES (UL L št. 323 z dne 9. 12. 2005, str. 1);

-

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in Direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L št. 247 z dne 21. 9. 2007, str. 1).

2. člen

Zavarovalni posli

(1)

Zavarovalni posli po tem zakonu so sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju ali pozavarovanju, razen obveznih socialnih zavarovanj.

(2)

Zavarovanja se glede na glavne nevarnosti, ki jih krijejo, razvrščajo v naslednje zavarovalne vrste:

1.

nezgodno zavarovanje (vključno z zavarovanjem nesreč pri delu in poklicnih obolenj) je zavarovanje, ki v primeru smrti ali izgube zdravja zaradi nezgode krije:

-

izplačilo dogovorjenih denarnih nadomestil, odškodnin oziroma povračil stroškov, v enkratnem znesku,

-

obročno izplačevanje dogovorjenih denarnih nadomestil,

-

kombinacijo izplačil po prejšnjih alinejah,

-

izplačila zaradi poškodbe, okvare zdravja ali smrti potnikov;

2.

zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja krije:

-

stroške zdravstvenih ter z njimi povezanih storitev, stroške oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki,

-

izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil in

-

kombinacijo izplačil po prejšnjih alinejah;

3.

zavarovanje kopenskih vozil je zavarovanje, ki krije vse škode na oziroma izgubo,

-

kopenskih vozil na lasten pogon, razen tirnih vozil,

-

kopenskih vozil brez lastnega pogona;

4.

zavarovanje tirnih vozil je zavarovanje, ki krije vse škode na oziroma izgubo tirnih vozil;

5.

letalsko zavarovanje je zavarovanje, ki krije vse škode na oziroma izgubo zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav;

6.

zavarovanje plovil je zavarovanje, ki krije vse škode na oziroma izgubo morskih, rečnih in jezerskih plovil;

7.

zavarovanje prevoza blaga je zavarovanje, ki krije vse škode na oziroma izgubo blaga, vključno s prtljago, ne glede na vrsto prevoza;

8.

zavarovanje požara in elementarnih nesreč je zavarovanje, ki krije vse škode na premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo zavarovanja iz 3. do 7. točke tega odstavka), ki nastane zaradi:

-

požara,

-

eksplozije,

-

nevihte,

-

drugih naravnih dogodkov, razen neviht,

-

jedrske energije,

-

pogrezanja in drsenja tal;

9.

drugo škodno zavarovanje je zavarovanje, ki krije vse škode na premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo zavarovanja iz 3. do 7. točke tega odstavka), ki nastane zaradi toče, pozebe ali zaradi drugih vzrokov (na primer tatvine), razen vzrokov iz 8. točke tega odstavka;

10.

zavarovanje odgovornosti pri uporabi vozil je zavarovanje, ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe kopenskih vozil z lastnim pogonom (vključno s prevozniško odgovornostjo);

11.

zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav je zavarovanje, ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav (vključno s prevozniško odgovornostjo);

12.

zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil je zavarovanje, ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe morskih, rečnih in jezerskih plovil (vključno s prevozniško odgovornostjo);

13.

splošno zavarovanje odgovornosti je zavarovanje, ki krije druge vrste odgovornosti, razen odgovornosti iz 10. do 12. točke tega odstavka;

14.

kreditno zavarovanje je zavarovanje, ki krije:

-

nevarnost neplačila (oziroma zamude plačila) zaradi nesolventnosti ali drugih dogodkov (ravnanj ali dejstev),

-

izvozne kredite in druge nevarnosti, povezane z izvozom, trgovino in vlaganji na tujih in domačih trgih,

-

kredite z obročnim odplačevanjem,

-

hipotekarne in lombardne kredite,

-

kmetijske kredite in

-

druge kredite in posojila;

15.

kavcijsko zavarovanje je zavarovanje, ki krije in neposredno ali posredno jamči za izpolnitev obveznosti dolžnikov;

16.

zavarovanje različnih finančnih izgub je zavarovanje, ki krije finančne izgube zaradi:

-

poklicnih nevarnosti,

-

nezadostnih prihodkov (na splošno),

-

slabega vremena,

-

izgubljenega dobička,

-

nepredvidenih splošnih stroškov,

-

nepredvidenih poslovnih stroškov,

-

izgube tržne vrednosti,

-

izpada najemnine oziroma prihodka,

-

posrednih poslovnih izgub, razen izgub iz prejšnjih alinej,

-

drugih neposlovnih izgub,

-

drugih finančnih izgub;

17.

zavarovanje stroškov postopka je zavarovanje, ki krije stroške odvetnikov in druge stroške postopka;

18.

zavarovanje pomoči je zavarovanje, ki krije pomoč osebam, ki zaidejo v težave na potovanju oziroma v drugih primerih odsotnosti od njihovega doma oziroma stalnega prebivališča;

19.

življenjsko zavarovanje (razen zavarovanj iz 20. do 24. točke tega odstavka) je zavarovanje, ki obsega zlasti zavarovanje za primer doživetja, zavarovanje za primer smrti, mešano življenjsko zavarovanje, rentno zavarovanje, življenjsko zavarovanje z vračilom premij;

20.

zavarovanje za primer poroke oziroma rojstva;

21.

življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov oziroma na enote kritnega sklada, je zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev investicijskih skladov oziroma povezano s spremembo vrednosti enote premoženja kritnega sklada;

22.

tontine je zavarovanje, pri katerem se skupina zavarovancev dogovori, da bo skupno kapitalizirala svoje prispevke in razdelila tako kapitalizirano premoženje med tiste zavarovance, ki doživijo določeno starost oziroma med dediče umrlih zavarovancev oziroma med upravičence, ki so jih določili umrli zavarovanci;

23.

zavarovanje s kapitalizacijo izplačil je zavarovanje, ki temelji na aktuarskih izračunih in pri katerem prejme zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec v zameno za enkratno oziroma obročno vplačevanje premij izplačila v določenem obdobju in višini;

24.

zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni, ki ga zavarovalnica ne more odpovedati.

(3)

Zavarovanja, ki združujejo zavarovanja iz več zavarovalnih vrst, se razvrščajo v naslednje zavarovalne podskupine:

1.

nezgodna in zdravstvena zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka,

2.

zavarovanja vozil so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz četrte alineje 1. točke ter 3., 7. in 10. točke prejšnjega odstavka,

3.

pomorska in transportna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz četrte alineje 1. točke ter 4., 6., 7. in 12. točke prejšnjega odstavka,

4.

zavarovanja zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz četrte alineje 1. točke ter 5., 7. in 11. točke prejšnjega odstavka,

5.

požarna in druga škodna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 8. in 9. točke prejšnjega odstavka,

6.

zavarovanja odgovornosti so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 10. do 13. točke prejšnjega odstavka,

7.

kreditna in kavcijska zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 14. in 15. točke prejšnjega odstavka,

8.

škodna in nezgodna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 1. ter 3. do 13. in 16. točke prejšnjega odstavka.

(4)

Zavarovanja, ki združujejo zavarovanja iz več zavarovalnih vrst, se združujejo v naslednje zavarovalne skupine:

1.

premoženjska zavarovanja po tem zakonu so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 1. do 18. točke drugega odstavka tega člena,

2.

življenjska zavarovanja po tem zakonu so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 19. do 24. točke drugega odstavka tega člena.

(5)

Pozavarovanje je zavarovanje presežkov iznad stopnje lastnega izravnavanja nevarnosti ene zavarovalnice pri drugi zavarovalnici.

(6)

Obvezna zavarovanja v prometu so zavarovanja, ki jih ureja Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 70/94).

(7)

Dopolnilna zdravstvena zavarovanja so prostovoljna zdravstvena zavarovanja, ki krijejo razliko ali del razlike med celotnimi stroški zdravstvenih storitev in stroški teh storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje po zakonu, ki ureja obvezna zdravstvena zavarovanja.

(8)

Zaradi razumevanja posrednega opravljanja zavarovalnih poslov v Skupnosti se opredeljujejo naslednji pojmi:

1.

podružnica pomeni zastopstvo ali podružnico zavarovalnice; vsaka trajna navzočnost zavarovalnice na območju države članice se obravnava enako kakor zastopstvo ali podružnica, tudi če nima oblike podružnice ali zastopstva, ampak jo predstavlja le pisarna, ki jo vodi lastno osebje podjetja ali neodvisna oseba s stalnim dovoljenjem, da dela za podjetje tako, kakor bi delalo zastopstvo;

2.

poslovalnica pomeni sedež ali podružnico zavarovalnice ob upoštevanju 1. točke tega odstavka;

3.

država članica gostiteljica pomeni državo članico, v kateri ima zavarovalnica podružnico ali neposredno opravlja storitve.

3. člen

Opravljanje zavarovalnih poslov

(1)

Zavarovalne posle lahko opravlja:

1.

zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je za opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor;

2.

podružnica tuje zavarovalnice, ki je za opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor;

3.

zavarovalnica države članice Evropske unije, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom pooblaščena neposredno opravljati zavarovalne posle na območju Republike Slovenije.

(2)

Osebe iz prejšnjega odstavka smejo zavarovalne posle opravljati samo v zavarovalnih vrstah, za katere so pridobile dovoljenje pristojnega organa.

3.a člen

Osebe po državni pripadnosti

(1)

Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3).

(2)

Tuja država je država, ki ni država članica.

(3)

Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi bivališče, in pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.

4. člen

Prepoved opravljanja zavarovalnih poslov
Nihče drug razen oseb iz 3. člena tega zakona ne sme opravljati zavarovalnih poslov.

5. člen

Uporaba zakona za domače zavarovalnice

(1)

Ta zakon se uporablja za zavarovalnice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnice).

(2)

Ta zakon se uporablja tudi za zavarovalnice, ki opravljajo izključno posle pozavarovanj (v nadaljnjem besedilu: pozavarovalnice), če v posameznih primerih ni drugače določeno. Ne glede na prejšnji stavek se za pozavarovanja ne uporabljajo 83. do 86. člen, 88., 89., 91., 92. člen, 125. do 133. člen in 208. do 213. člen.

6. člen

Uporaba zakona za zavarovalnice držav članic

(1)

Ta zakon se uporablja za zavarovalnice držav članic, če:

1.

v Republiki Sloveniji ustanovijo podružnico ali

2.

v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici sklepajo zavarovanja, ki krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: neposredno opravljanje zavarovalnih poslov).

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se za pozavarovanje ta zakon uporablja za družbe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo zavarovalne posle pozavarovanj prek podružnice ali neposredno.

(3)

Šteje se, da zavarovanje krije nevarnosti v Republiki Sloveniji:

1.

v primeru premoženjskih zavarovanj:

-

pri zavarovanju nevarnosti v zvezi z zemljišči in stavbami ter v zvezi s premičnimi stvarmi v teh stavbah, ki so zavarovane z isto zavarovalno pogodbo, če se nepremičnine nahajajo na območju Republike Slovenije;

-

pri zavarovanju prometnih sredstev, če so ta prometna sredstva registrirana na območju Republike Slovenije;

-

pri zavarovanju nevarnosti v zvezi s potovanji in počitnicami kadar zavarovalna pogodba velja največ štiri mesece, če je bilo na območju Republike Slovenije opravljeno pravno dejanje, ki je privedlo do sklenitve zavarovalne pogodbe;

2.

v primeru drugih premoženjskih zavarovanj, razen zavarovanj iz 1. točke tega odstavka, in v primeru življenjskih zavarovanj:

-

kadar je sklenitelj zavarovanja fizična oseba, če ima ta oseba bivališče na območju Republike Slovenije;

-

kadar je sklenitelj zavarovanja pravna oseba, če se premoženje te osebe, na katerega se nanaša zavarovanje, nahaja na območju Republike Slovenije.

(4)

Oseba države članice po tem zakonu je pravna oseba, ki ima sedež na območju države članice, oziroma fizična oseba, ki ima bivališče na območju države članice.

7. člen

Uporaba zakona za tuje zavarovalnice

(1)

Ta zakon se uporablja za tuje zavarovalnice, če sklepajo zavarovalne pogodbe v Republiki Sloveniji ali če na kakršenkoli način reklamirajo svoje storitve v Republiki Sloveniji.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka se šteje, da je bila zavarovalna pogodba sklenjena v Republiki Sloveniji, tudi če je sklenitelj zavarovanja fizična oseba, ki ima bivališče na območju Republike Slovenije, kadar je bila zavarovalna pogodba sklenjena s posredovanjem poklicnega posrednika ali svetovalca, in sicer ne glede na vrsto takšnega posredovanja.

(3)

Tuja zavarovalnica je zavarovalnica s sedežem na območju države, ki ni država članica.

(4)

Posebne določbe tega zakona o zavarovalnicah s sedežem v Švicarskih konfederacijah (v nadaljnjem besedilu: švicarske zavarovalnice) in podružnicah teh zavarovalnic veljajo samo za premoženjska zavarovanja.

8. člen

Uporaba zakona za druge osebe
Določbe tega zakona se uporabljajo za osebe, ki na območju Republike Slovenije na kakršen koli način posredujejo pri sklepanju zavarovanj, ki krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji.

9. člen

Udeležba in kvalificirani delež

(1)

Po tem zakonu je posamezna oseba udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem.

(2)

Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:

1.

najmanj 10% delež glasovalnih pravic ali najmanj 10% delež v kapitalu te pravne osebe,

2.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10%, vendar mu že ta omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.

10. člen

Povezane osebe in posredne naložbe

(1)

Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj bodisi upravljalsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe.

(2)

Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:

1.

kot ožji družinski člani;

2.

tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;

3.

tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena;

4.

tako, da tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: ZGD);

5.

kot člani uprave, nadzornega sveta ali prokuristi oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.

(3)

Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:

1.

zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja oziroma zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, enake pravne posledice kot zakonska zveza;

2.

otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;

3.

druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.

(4)

Odvisna oziroma obvladujoča družba po tem zakonu je odvisna oziroma obvladujoča družba v smislu določb ZGD, ki opredeljujejo pojem odvisne in obvladujoče družbe.

(5)

Obvladovanje po tem zakonu je razmerje med odvisno in obvladujočo družbo oziroma temu razmerju podobno razmerje med katerokoli fizično in pravno osebo.

(6)

Kadar je v tem zakonu določeno, da zavarovalnica ne sme imeti naložb v določeni pravni osebi, se prepoved nanaša tako na neposredne kot tudi posredne naložbe.

(7)

Posredne naložbe so naložbe v osebe, ki so povezane z določeno pravno osebo iz šestega odstavka tega člena.

11. člen

Posredna pridobitev

(1)

Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju.

(2)

Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je druga oseba, ki jo ta oseba obvladuje.

12. člen

(črtan)

2. STATUSNE DOLOČBE

2.1. Skupne določbe

13. člen

Pravnoorganizacijska oblika

(1)

Zavarovalnica je lahko organizirana samo kot delniška družba, evropska delniška družba (SE) ali kot družba za vzajemno zavarovanje.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je pozavarovalnica lahko organizirana samo kot delniška družba ali kot evropska delniška družba (SE).

(3)

Za zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je organizirana kot evropska delniška družba (SE), se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe.

13.a člen

Sistem upravljanja zavarovalnice

(1)

Zavarovalnica lahko izbere dvotirni sistem upravljanja zavarovalnice z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja zavarovalnice z upravnim odborom.

(2)

Za upravni odbor zavarovalnice z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzornem svetu zavarovalnice, za izvršne direktorje oziroma izvršne direktorice (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) pa določbe tega zakona o upravi zavarovalnice.

(3)

Za izvršne direktorje in člane oziroma članice upravnega odbora (v nadaljnjem besedilu: član upravnega odbora) zavarovalnice z enotirnim sistemom upravljanja veljajo posebna pravila:

1.

upravni odbor zavarovalnice mora imenovati najmanj dva izvršna direktorja,

2.

za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora zavarovalnice,

3.

člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov zavarovalnice.

(4)

Za izvršne direktorje in člane upravnega odbora družbe za vzajemno zavarovanje veljajo poleg drugega in tretjega odstavka tega člena posebna pravila:

1.

zanje se ne uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo udeležbo članov uprave oziroma nadzornega sveta na dobičku,

2.

poleg vsaj dveh izvršnih direktorjev mora družba za vzajemno zavarovanje imeti še najmanj tri člane upravnega odbora.

14. člen

Dejavnost zavarovalnice

(1)

Zavarovalnica sme opravljati samo zavarovalne posle.

(2)

Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle v posamezni zavarovalni vrsti ali skupini; skupaj pa lahko opravlja zavarovalne posle le v eni od naslednjih zavarovalnih skupin:

1.

življenjska zavarovanja,

2.

premoženjska zavarovanja.

(3)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj, opravlja tudi zavarovalne posle v zavarovalnih vrstah nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja iz 1. in 2. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona.

(4)

Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov le v zavarovalni vrsti iz 1. in 2. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona, opravlja tudi zavarovalne posle v zavarovalnih vrstah iz skupine življenjskih zavarovanj.

(5)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko zavarovalnica opravlja tudi posle, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni zvezi.

(6)

Za posle iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti:

1.

terminske pogodbe, opcije in ostale izvedene finančne instrumente, če ti prispevajo k zniževanju tveganj, ki nastajajo zaradi sprememb in nihanj tečajev in obrestnih mer, in so v skladu z določbami 124. člena tega zakona (zaščita naložb pred tržnimi tveganji),

2.

posredovanje pri prodaji oziroma prodaja v zavarovalnih primerih poškodovanih predmetov, ki ob reševanju škodnih primerov pripadejo zavarovalnici,

3.

izvajanje ukrepov za preprečevanje in odpravljanje nevarnosti, ki ogrožajo zavarovano premoženje in osebe,

4.

ocena stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod,

5.

opravljanje drugih intelektualnih in tehničnih storitev v zvezi z zavarovalnimi posli,

6.

posredovanje pri sklepanju zavarovalnih poslov za zavarovalnice iz iste zavarovalniške skupine.

(7)

Za posle iz petega odstavka tega člena se štejejo tudi posli:

-

posredovanja pri sklepanju bančnih storitev in drugih kreditnih poslov po zakonu, ki ureja bančništvo,

-

posredovanja pri storitvah v zvezi z vrednostnimi papirji po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev,

-

posredovanja pri izdajanju in upravljanju drugih plačilnih instrumentov (npr. plačilne in kreditne kartice, potovalni čeki, bančne menice),

-

posredovanja pri nakupu ali prodaji investicijskih kuponov vzajemnih skladov po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, kolikor gre za posredovanje za banko oziroma drugo finančno organizacijo po zakonu, ki ureja bančništvo oziroma trg vrednostnih papirjev. Dovoljenje za opravljanje poslov v skladu s tem odstavkom izda Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi predhodnega mnenja Banke Slovenije oziroma Agencije za trg vrednostnih papirjev. Za izdajo dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe petega in šestega odstavka 227. člena tega zakona oziroma v teh delih zakona, ki ureja bančništvo oziroma trg vrednostnih papirjev.

(8)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj, opravlja tudi dejavnost upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske sklade, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa navedeni zakon.

(9)

Zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj lahko opravlja samo pozavarovalnica. Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko pozavarovalnica opravlja zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj v vseh zavarovalnih skupinah.

(10)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko zavarovalnica opravlja zavarovalne posle tudi na indirektni način. Za indirektni način opravljanja zavarovalnih poslov gre, ko zavarovalnica sprejme v zavarovanje posamezno nevarnost bodisi kot sozavarovanje bodisi kot fakultativno kvotno pozavarovanje.

(11)

Zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v eni ali več zavarovalnih vrstah premoženjskih zavarovanj, lahko opravlja zavarovalne posle tudi v zavarovalnih vrstah premoženjskih zavarovanj, za katere ni pridobila dovoljenja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

če zavarovanje krije nevarnost,

-

ki je povezana z nevarnostjo, ki jo krije zavarovanje v zavarovalni vrsti, za katero je zavarovalnica pridobila dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: glavna nevarnost),

-

ki je v zvezi z istim predmetom kot glavna nevarnost, in

-

ki je pokrita z isto zavarovalno pogodbo;

2.

če gre za nevarnost, ki je v razmerju do glavne nevarnosti pomožnega pomena;

3.

če ne gre za nevarnost, ki jo krijejo zavarovanja iz 14. in 15. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona;

4.

v primerih zavarovanj iz 17. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona pa, če so izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

-

če glavno nevarnost krije zavarovanje iz 18. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona, ali

-

če je glavna nevarnost povezana na uporabo morskih plovil oziroma je povezano z uporabo morskih plovil.

(12)

Dopolnilna zdravstvena zavarovanja iz sedmega odstavka 2. člena tega zakona predstavljajo javni interes Republike Slovenije in se izvajajo po načelu medgeneracijske vzajemnosti. Vse zavarovalnice, ki izvajajo ta zavarovanja, so obvezno vključene v izravnalne sheme za izravnavo razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami, ki izhajajo iz razlik v starostni strukturi in strukturi po spolu portfelja posameznih zavarovalnic v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Podrobno ureditev izvajanja izravnalnih shem se uredi v posebnem zakonu.

(13)

Zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj, lahko k življenjskim zavarovanjem sklepa tudi dodatna zavarovanja. Dodatna zavarovanja, ki jih sklepa zavarovalnica, ki opravlja posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj, obsegajo predvsem zavarovanje invalidnosti zaradi nezgode ali bolezni, zavarovanje smrti zaradi nezgode ter zavarovanje za primer poškodbe vključno z zavarovanjem nesposobnosti opravljanja poklica zaradi poškodbe, vendar le, če so te oblike zavarovanj sklenjene kot dodatna zavarovanja k življenjskemu zavarovanju.

(14)

Zavarovalnica, ki skladno s tretjim in četrtim odstavkom tega člena opravlja zavarovalne posle v skupini življenjskih in premoženjskih zavarovanj, mora:

-

voditi poslovne knjige ter sestavljati računovodske izkaze in poslovna poročila ločeno za posle premoženjskih in življenjskih zavarovanj;

-

računovodske izkaze sestavljati tako, da so rezultati prikazani ločeno za vsako od zavarovalnih skupin. V ta namen se vsi prihodki in odhodki prikažejo glede na izvor. Postavke, ki so skupne za obe zavarovalni skupini, se vnesejo v skladu z metodo porazdelitve. Metodo porazdelitve prihodkov in odhodkov določi zavarovalnica in mora zanjo pridobiti naknadno soglasje Agencije za zavarovalni nadzor. Soglasje Agencije za zavarovalni nadzor je potrebno tudi k spremembam oziroma dopolnitvam metode porazdelitve;

-

na podlagi računovodskih izkazov pripraviti izjavo, v kateri so jasno opredeljene postavke, ki sestavljajo minimalni kapital iz 110. oziroma 111. člena tega zakona;

-

ugotavljati in zagotavljati minimalni kapital iz 110. oziroma 111. člena tega zakona in zajamčeni kapital iz 112. člena tega zakona ločeno za posle premoženjskih in življenjskih zavarovanj.
V primeru kapitalske neustreznosti v skupini življenjskih ali premoženjskih zavarovanj lahko Agencija za zavarovalni nadzor dovoli prenos prostih sredstev iz ene skupine v drugo.

2.2. Zavarovalna delniška družba

2.2.1. Splošne določbe

15. člen

Pojem

(1)

Zavarovalna delniška družba je delniška družba, ki pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.

(2)

Zavarovalna delniška družba mora imeti nadzorni svet.

(3)

Za zavarovalno delniško družbo se uporabljajo določbe ZGD, če ni v tem zakonu drugače določeno.

2.2.2. Osnovni kapital in delnice

16. člen

Osnovni kapital
Najnižji znesek osnovnega kapitala zavarovalne delniške družbe je enak višini zajamčenega kapitala iz 112. člena tega zakona.

17. člen

Delnice

(1)

Delnice zavarovalne delniške družbe se lahko glasijo le na ime.

(2)

Delnice zavarovalne delniške družbe morajo biti v celoti vplačane v denarju in pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala zavarovalne delniške družbe v sodni register.

(3)

Delnice zavarovalne delniške družbe morajo biti izdane v nematerializirani obliki.

(4)

Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja v naslednjih primerih:

-

ustanovitve zavarovalnice oziroma povečanja osnovnega kapitala zavarovalnice zaradi izvedbe združitve oziroma delitve,

-

povečanja osnovnega kapitala zavarovalnice s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge zavarovalnice, če je zavarovalnica za takšno povečanje pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.

(5)

Za dovoljenje iz druge alineje prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dovoljenje za združitev.

2.2.3. Kvalificirani deleži

17.a člen

Kratice drugih zakonov in predpisov Evropske unije ter opredelitev pojmov

(1)

V tem podpoglavju so uporabljene te kratice drugih zakonov:

1.

ZBan-1 je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08 in 109/08),

2.

ZFK je Zakon o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06),

3.

ZISDU-1 je Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 68/05 – odločba US, 28/06, 92/07, 109/07 – popr. in 65/08),

4.

ZPPDFT je Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07),

5.

ZTFI je Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07, 100/07 – popr. in 69/08).

(2)

V tem podpoglavju so za predpise Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uporabljeni ti skrajšani naslovi:

1.

Direktiva 85/611/EGS je Direktiva Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 375 z dne 31. 12. 1985, str. 3), nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2005 o spremembi Direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter Direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L 79, 24. 3. 2005, str. 3);

2.

Direktiva 2004/39/ES je Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. 4. 2004, str. 1).

(3)

Pojmi, uporabljeni v tem podpoglavju, imajo enak pomen kot pojmi, uporabljeni v:

-

banka – v prvem in četrtem odstavku 13. člena ZBan-1,

-

finančna družba – v petem odstavku 15. člena ZBan-1,

-

investicijsko podjetje – v prvem odstavku 14. člena ZBan-1,

-

kreditna institucija – v tretjem odstavku 13. člena ZBan-1,

-

nadrejena oseba in podrejena družba – v 25. členu ZBan-1,

-

tretja država – v drugem odstavku 18. člena ZBan-1.

(4)

Pojem »družba za upravljanje«, uporabljen v tem podpoglavju, ima enak pomen kot pojem, uporabljen v 6. točki 2. člena ZFK.

(5)

Pojma, uporabljena v tem podpoglavju, imata enak pomen kot pojma, uporabljena v ZTFI:

-

investicijske storitve in posli v prvem odstavku 8. člena ZTFI,

-

kolektivni naložbeni podjem v prvem odstavku 26. člena ZTFI.

18. člen

Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža

(1)

Oseba, ki namerava neposredno ali posredno pridobiti delnice zavarovalnice, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), mora pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža).

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu zavarovalnice, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:

1.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20%,

2.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od 20% in manjši od ene tretjine,

3.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od ene tretjine in manjši od 50%,

4.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od 50%,

5.

delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena družba zavarovalnice.

(3)

Kvalificirani imetnik mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(4)

Osebe, ki so se sporazumele, da bodo delovale usklajeno pri pridobivanju delnic zavarovalnice ali uresničevanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: skupni kvalificirani imetniki) in nameravajo pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali presegle kvalificirani delež, morajo pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(5)

Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so se sporazumeli in da pri pridobitvi delnic zavarovalnice ali uresničevanju upravljalskih upravičenj iz teh delnic usklajeno delujejo:

1.

člani poslovodstva ali nadzornega sveta s pravnimi osebami, v katerih opravljajo to nalogo,

2.

osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani,

3.

družba za upravljanje in investicijski skladi, ki jih upravlja ta družba za upravljanje, ali

4.

osebe,

-

ki so skupščini zavarovalnice predlagale sprejetje sklepa o imenovanju ali odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se po ZGD sprejema z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, in

-

ki so z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa.

(6)

Skupni kvalificirani imetniki, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic zavarovalnice, na podlagi katere njihov skupni delež preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(7)

Prvi in drugi odstavek tega člena, 19. do 20.b člen ter 21. in 21.a člen tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za skupne kvalificirane imetnike. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se namesto pojma »kvalificirani imetnik« uporabi pojem »skupni kvalificirani imetniki«.

18.a člen

Ugotavljanje kvalificiranega deleža

(1)

Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice zavarovalnice z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali statutu zavarovalnice v skladu z zakonom.

(2)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posamezne osebe (v nadaljnjem besedilu: morebitni kvalificirani imetnik) na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo glasovalne pravice, vsebovane v delnicah:

1.

katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za svoj račun,

2.

katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja zavarovalnice,

3.

katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je na to osebo odplačno začasno prenesel uresničevanje glasovalnih pravic,

4.

ki so začasno prenesene na morebitnega kvalificiranega imetnika kot zavarovanje, če nadzoruje glasovalne pravice, vsebovane v teh delnicah, in izrazi namero, da jih bo uresničeval,

5.

glede katerih ima morebitni kvalificirani imetnik pravico užitka,

6.

katerih imetnik je podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika ali iz katerih lahko podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika uresničuje glasovalne pravice v pomenu iz 2. do 5. točke tega odstavka,

7.

katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za račun tretje osebe in iz katerih lahko uresničuje glasovalno pravico po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil te tretje osebe,

8.

katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun morebitnega kvalificiranega imetnika,

9.

iz katerih lahko morebitni kvalificirani imetnik uresničuje glasovalne pravice kot pooblaščenec in jih lahko uresničuje po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil od njihovega imetnika.

(3)

Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi udeležbe v kapitalu se upoštevajo vse delnice, na katere je razdeljen osnovni kapital zavarovalnice, vključno z lastnimi delnicami.

(4)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posameznega kvalificiranega imetnika na podlagi udeležbe v kapitalu se smiselno uporabljajo 1., 2., 3., 5., 6. in 8. točka drugega odstavka tega člena.

18.b člen

Izjeme pri ugotavljanju kvalificiranega deleža

(1)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža se ne upoštevajo:

1.

delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil izključno za poravnavo v običajno kratkem poravnalnem obdobju, in

2.

delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil za račun tretje osebe v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih ima, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.

(2)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena družbi za upravljanje, se ne upoštevajo deleži iz naložb kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih pod pogoji, določenimi v ZISDU-1 oziroma Direktivi 85/611/EGS, upravlja družba za upravljanje, v delnice zavarovalnice, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.

(3)

Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

1.

je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic zavarovalnice z glasovalno pravico, ki jih upravlja družba za upravljanje, in

2.

družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(4)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu z ZTFI oziroma Direktivo 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, se ne upoštevajo deleži iz naložb v delnice zavarovalnice, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, opredeljenem v četrtem odstavku 8. člena ZTFI, če so izpolnjeni pogoji:

1.

investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti iz 4. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI,

2.

investicijsko podjetje:

-

lahko uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice zavarovalnice z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina;

-

je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne pogojem, določenim v ZISDU-1 oziroma Direktivi 85/611/EGS, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje, in

3.

investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.

(5)

Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

1.

je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic zavarovalnice z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje, in

2.

investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(6)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža banke, banke države članice ali investicijskega podjetja se ne upoštevajo delnice, ki jih je ta banka, banka države članice ali investicijsko podjetje pridobilo pri opravljanju storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI, če so izpolnjeni ti pogoji:

1.

banka, banka države članice ali investicijsko podjetje je v skladu z ZTFI oziroma Direktivo 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZTFI;

2.

banka, banka države članice ali investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, in ne uresničuje drugih upravljavskih upravičenj iz delnic tako, da bi s tem vplivalo na vodenje poslov zavarovalnice, in

3.

banka, banka države članice ali investicijsko podjetje delnice odsvoji v enem letu po pridobitvi.

19. člen

Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža

(1)

Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža mora vključevati:

1.

višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu zavarovalnice, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik;

2.

druge podatke iz prvega odstavka 327. člena tega zakona, ki jih mora vključevati vsaka zahteva.

(2)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža je treba priložiti dokaze in informacije o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 19.b člena tega zakona.

19.a člen

Posvetovanje s pristojnimi nadzornimi organi

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:

1.

zavarovalnica te države članice,

2.

kreditna institucija, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje te države članice ali

3.

oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnim nadzornim organom Republike Slovenije, če je bodoči kvalificirani imetnik:

1.

kreditna institucija, borznoposredniška družba ali družba za upravljanje Republike Slovenije ali

2.

oseba, ki je nadrejena osebam iz prejšnje točke.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic in Republike Slovenije posvetuje in izmenjava informacije o primernosti bodočih kvalificiranih imetnikov, dobrem imenu in izkušnjah članov uprav družb v isti skupini in druge informacije, ki so nujne ali pomembne za presojo, ali bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 19.b člena tega zakona.

(4)

Če se mora Agencija za zavarovalni nadzor po prvem ali drugem odstavku tega člena pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetovati s pristojnimi nadzornimi organi, mora obrazložitev odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ali zavrne zahtevo za izdajo tega dovoljenja, poleg vsebin, ki jih mora vključevati vsaka obrazložitev odločbe, vključevati tudi opredelitev Agencije za zavarovalni nadzor o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.

(5)

Če je bodoči kvalificirani imetnik nadzorovana finančna družba tretje države, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno.

19.b člen

Presoja primernosti bodočega kvalificiranega imetnika

(1)

Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje zavarovalnice, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, mora Agencija za zavarovalni nadzor pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ob upoštevanju vpliva, ki ga bo verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje zavarovalnice, če bo pridobil kvalificirani delež, ki se zahteva, presojati primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi teh meril:

1.

ugleda bodočega kvalificiranega imetnika;

2.

ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati zavarovalnico ali drugače vplivati na poslovanje zavarovalnice, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki se zahteva;

3.

finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje zavarovalnica;

4.

verjetnih posledic, če bo bodoči kvalificirani imetnik pridobil kvalificirani delež, ki se zahteva, za sposobnost zavarovalnice ravnati v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 5. poglavju tega zakona.

(2)

Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 4. točke prejšnjega odstavka mora Agencija za zavarovalni nadzor presoditi tudi organizacijski ustroj, postopke in sisteme v skupini, katere del bo postala zavarovalnica, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki se zahteva, in verjetne posledice za možnost izvajanja učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.

(3)

Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika mora Agencija za zavarovalni nadzor presoditi tudi, ali obstajajo razlogi za sum:

1.

da je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki se zahteva, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT ali izveden poskus tega dejanja ali

2.

da bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT.

(4)

Primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija za zavarovalni nadzor ne sme presojati z vidika gospodarskih potreb trga.

(5)

Če Agencija za zavarovalni nadzor hkrati obravnava dve ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti zavarovalnici, mora vse bodoče kvalificirane imetnike obravnavati nediskriminatorno.

19.c člen

Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če:

1.

bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka 19.b člena tega zakona;

2.

na podlagi meril iz 19.b člena tega zakona presodi, da je verjetno, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki se zahteva:

-

da bo ogrožena sposobnost zavarovalnice ravnati v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 5. poglavju tega zakona;

-

da bo ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi;

3.

obstajajo razlogi za sum:

-

da je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki se zahteva, storjeno dejanje pranja denarja iz prvega odstavka 2. člena ZPPDFT ali financiranja terorizma iz drugega odstavka 2. člena ZPPDFT ali izveden poskus tega dejanja ali

-

da bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma iz prvega odstavka 6. člena ZPPDFT;

4.

bodoči kvalificirani imetnik v roku, določenem z zahtevo iz šestega ali sedmega odstavka 329.a člena tega zakona ne predloži vse dokumentacije in informacij, potrebnih za presojo primernosti po merilih iz 19.b člena tega zakona.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje države tudi, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in uresničevanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.

19.č člen

Rok za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko z odločbo o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ali pozneje bodočemu kvalificiranemu imetniku naloži, da mora v roku, ki ga določi, pridobiti delnice zavarovalnice, na podlagi katerih doseže razpon, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok iz določbe prejšnjega stavka ne sme biti krajši od šestih mesecev od vročitve odločbe, s katero je Agencija za zavarovalni nadzor določila ta rok.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prejšnjega odstavka.

(3)

Bodoči kvalificirani imetnik mora zahtevo za podaljšanje roka za pridobitev deleža vložiti pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena.

19.d člen

Prenehanje veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža

(1)

Če je Agencija za zavarovalni nadzor po 19.č členu tega zakona določila rok za pridobitev delnic zavarovalnice in bodoči kvalificirani imetnik v tem roku ne pridobi delnic zavarovalnice, na podlagi katerih bi dosegel kvalificiran delež, dovoljenje preneha veljati v celoti.

(2)

Če je Agencija za zavarovalni nadzor po 19. členu tega zakona določila rok za pridobitev delnic zavarovalnice in kvalificirani imetnik v tem roku doseže kvalificiran delež, ne doseže pa razpona, za katerega je izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga je imetnik dosegel.

(3)

Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža v razponu, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice zavarovalnice tako, da njegov delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice ne dosega več razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga imetnik dosega po odsvojitvi.

(4)

Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi, če se delež kvalificiranega imetnika zmanjša zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj zavarovalnice.

(5)

O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izda Agencija za zavarovalni nadzor ugotovitveno odločbo.

20. člen

Glasovalne pravice iz delnic zavarovalnice, pridobljenih v nasprotju z zakonom

(1)

Imetnik iz delnic zavarovalnice, ki jih je pridobil ali jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik), nima glasovalnih pravic.

(2)

Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko uresničuje glasovalne pravice, se izračuna:

1.

če imetnik na podlagi delnic dosega ali presega 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ne da bi imel dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto tako, da se od števila delnic, ki je 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, odšteje ena delnica;

2.

če imetnik na podlagi delnic presega razpon, za katerega velja dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža tako, da je število enako številu delnic, ki je zgornja meja razpona, za katerega ima imetnik veljavno dovoljenje.

(3)

Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic zavarovalnice.

(4)

Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve vloži zahtevo za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža in če Agencija za zavarovalni nadzor to dovoljenje izda, z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža imetnik pridobi glasovalne pravice iz delnic do števila delnic, ki pomenijo delež, za katerega je izdano to dovoljenje.

(5)

Zavarovalnica neupravičenemu imetniku ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka tega člena.

(6)

Prvi do peti odstavek tega člena ter 20.a in 20.b člen tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se delež kvalificiranega imetnika poveča zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj zavarovalnice. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka enomesečni rok za vložitev zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža teče od dneva, ko kvalificirani imetnik izve ali bi lahko izvedel, da se je njegov delež povečal zaradi korporacijskega dejanja zavarovalnice.

20.a člen

Odredba o odsvojitvi delnic

(1)

Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic zavarovalnice ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mu Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo naloži, da delnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, odsvoji (v nadaljnjem besedilu: odredba o odsvojitvi delnic). V odredbi o odsvojitvi delnic mora Agencija za zavarovalni nadzor določiti rok za odsvojitev delnic, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.

(2)

Neupravičeni imetnik mora do poteka roka, določenega v odredbi o odsvojitvi delnic, Agenciji za zavarovalni nadzor predložiti:

1.

poročilo o odsvojitvi delnic, ki mora vključevati podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in

2.

dokaze o odsvojitvi.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko od pridobitelja delnic iz prejšnjega odstavka zahteva, da pojasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Agencija za zavarovalni nadzor lahko v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja 328.a člen tega zakona.

(4)

Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi:

1.

če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in je ta zahteva zavrnjena, zavržena ali umaknjena,

2.

če je imetniku odvzeto dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(5)

Za odredbo o odsvojitvi delnic se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.

20.b člen

Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic

(1)

Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Agencija za zavarovalni nadzor v postopku po tretjem odstavku 20.a člena tega zakona ugotovi, da ima pridobitelj delnice, ki so bile odsvojene po odredbi o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in za račun neupravičenega imetnika (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni pridobitelj) izda odločbo, s katero neupravičenemu imetniku in morebitnim neupravičenim pridobiteljem prepove uresničevanje vseh pravic iz delnic zavarovalnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, in prepove zavarovalnici, da bi navedenim osebam na kakršen koli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic).

(2)

Po izdaji odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji uresničujejo samo še pravice iz števila delnic, ki se izračuna tako, da se od števila delnic, s katerimi je imetnik dosegel kvalificirani delež, odšteje ena delnica.

(3)

Izrek odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic mora vključevati:

1.

podatke o neupravičenem imetniku, če je imetnik delnice odsvojil neupravičenemu pridobitelju, tudi podatke o neupravičenem pridobitelju,

2.

število delnic, iz katerih lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji skupno uresničujejo pravice iz delnic.

(4)

Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic zavarovalnice se vroči tudi zavarovalnici. Zavarovalnica od vročitve odločbe neupravičenemu imetniku in neupravičenim pridobiteljem iz delnic, na katere se odločba nanaša, ne sme omogočiti uresničevanja nobenih pravic iz teh delnic.

(5)

Če je zavarovalnica, v obdobju od vročitve odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic, do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala ta odločba, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, mora zavarovalnica dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplačati novemu imetniku v osmih dneh po tem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.

20.c člen

Delničarski sporazum

(1)

Delničarji zavarovalnice, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v zavarovalnici, in sklenejo sporazum o usklajenem uresničevanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), morajo v osmih dneh po sklenitvi o tem sporazumu obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.

(2)

Delničarji zavarovalnice, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v zavarovalnici in nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delničarski sporazum), morajo pred sklenitvijo tega sporazuma pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža.

(3)

Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic zavarovalnice, na podlagi katere skupni delež udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(4)

Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi:

1.

če h kvalificiranemu delniškemu sporazumu namerava pristopiti nov udeleženec ali

2.

če bi po sklenitvi delniškega sporazuma iz prvega odstavka tega člena zaradi pridobitve dodatnih delnic ali zaradi pristopa novega udeleženca skupni delež udeležencev sporazuma dosegel ali presegel kvalificirani delež v zavarovalnici.

(5)

Določbe 18., 19. do 20.b člena ter 21. in 21.a člena tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za udeležence kvalificiranega delniškega sporazuma. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se namesto pojma »kvalificirani imetnik« uporabi pojem »udeleženci kvalificiranega delniškega sporazuma«.

20.č člen

Drugi primeri pridobitve položaja nadrejene osebe zavarovalnice

(1)

Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila položaj nadrejene osebe zavarovalnice, mora pred sklenitvijo tega pravnega posla pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža iz drugega odstavka 18. člena tega zakona, in sicer ne glede na to, ali je hkrati delničar zavarovalnice oziroma kakšen delež delnic zavarovalnice ima.

(2)

Za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ter za pravice in obveznosti kvalificiranega imetnika iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 19. do 20.b člen ter 21. in 21.a člen tega zakona.

21. člen

Odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če nastopijo okoliščine iz prvega ali drugega odstavka 19.c člena tega zakona.

(2)

Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz 20. člena tega zakona.

21.a člen

Obvestila kvalificiranega imetnika Agenciji za zavarovalni nadzor

(1)

Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odsvojiti delnice tako, da bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, mora o tem predhodno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.

(2)

Če se delež kvalificiranega imetnika, zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj, zmanjša pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, mora kvalificirani imetnik o tem obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.

(3)

Kvalificirani imetnik mora Agencijo za zavarovalni nadzor nemudoma obvestiti o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, in o vsaki drugi statusni spremembi.

(4)

Nadrejeni finančni holding in mešani finančni holding, ki imata v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj zavarovalnici nadrejene družbe, morata Agencijo za zavarovalni nadzor obvestiti tudi o vsaki spremembi članov njunega poslovodstva.

21.b člen

Predpis o kvalificiranih imetnikih
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:

1.

podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 19.b člena tega zakona;

2.

podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;

3.

podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 21.a člena tega zakona.

21.c člen

Predhodno pisno obvestilo o nameri pridobitve kvalificiranega deleža v tuji finančni organizaciji

(1)

Zavarovalnica mora pred pridobitvijo kvalificiranega deleža v drugi zavarovalnici oziroma drugi finančni organizaciji s sedežem zunaj območja Republike Slovenije in zunaj območja države članice (v nadaljnjem besedilu: tuja finančna organizacija) o nameri pisno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor, in sicer najmanj dva meseca pred pridobitvijo.

(2)

Zavarovalnica iz prejšnjega odstavka mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo, na podlagi katere bo dosegla ali presegla mejo 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu tuje finančne organizacije ali na podlagi katerega bo zavarovalnica postala obvladujoča družba tuje finančne organizacije, o nameri pisno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor, in sicer najmanj tri mesece pred pridobitvijo.

(3)

Če namerava zavarovalnica odsvojiti delnice oziroma poslovne deleže tako, da bi se njen delež v tuji finančni organizaciji zmanjšal pod mejo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, mora o tem predhodno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.

(4)

Predhodnemu pisnemu obvestilu iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti:

1.

seznam imetnikov kvalificiranih deležev v tuji finančni organizaciji s podatki o njihovih deležih ter prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za vsakega izmed njih;

2.

prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za tujo finančno organizacijo;

3.

letni poročili tuje finančne organizacije za zadnji dve poslovni leti;

4.

če je tuja finančna organizacija po predpisih države sedeža zavezana za revizijo: revizorjevo poročilo z mnenjem o letnem poročilu za zadnji dve poslovni leti;

5.

seznam oseb, ki so povezane s tujo finančno organizacijo z opisom načina povezav;

6.

strategijo upravljanja tuje finančne organizacije s presojo ekonomske učinkovitosti naložbe.

2.2.4. Uprava zavarovalne delniške družbe

22. člen

Uprava zavarovalne delniške družbe

(1)

Uprava zavarovalne delniške družbe mora imeti najmanj dva člana, ki zavarovalno delniško družbo skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nobeden izmed članov uprave zavarovalne delniške družbe oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje zavarovalne delniške družbe za celoten obseg poslov iz dejavnosti zavarovalnice.

(2)

Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo opravljati posle vodenja zavarovalne delniške družbe za polni delovni čas.

(3)

Najmanj en član uprave zavarovalne delniške družbe mora imeti zadostno znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave zavarovalno delniške družbe.

(4)

Uprava mora voditi posle zavarovalne delniške družbe v Republiki Sloveniji.

(5)

Razveljavljen.

23. člen

Pogodba o zaposlitvi članov uprave

(1)

Z dnem imenovanja izredne uprave prenehajo vse posebne ugodnosti, ki jih imajo člani uprave zavarovalne delniške družbe in drugi delavci zavarovalne delniške družbe na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe.

(2)

Določba pogodbe o zaposlitvi člana uprave zavarovalne delniške družbe oziroma drugega delavca zavarovalne delniške družbe, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je nična.

(3)

Posebne ugodnosti iz prvega odstavka tega člena so ugodnosti, ki se po predpisih o dohodnini štejejo za bonitete.

24. člen

Pogoji za člana uprave zavarovalne delniške družbe

(1)

Član uprave zavarovalne delniške družbe je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov zavarovalnice;

2.

da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.

(2)

Pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje zavarovalnih poslov ter najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov.

(3)

Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Agencija za zavarovalni nadzor od kandidata za člana uprave zavarovalne delniške družbe, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.

25. člen

Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave

(1)

Za člana uprave zavarovalne delniške družbe je lahko imenovana le oseba, ki pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe.

(2)

Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora kandidat za člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 24. člena tega zakona. Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobno vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 24. člena tega zakona. Kandidat mora zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena priložiti tudi pisno izjavo o imenovanju in prenehanju njegove funkcije v nadzornih in upravnih organih drugih pravnih oseb.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov zavarovalne delniške družbe.

(4)

Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če na podlagi listin iz drugega odstavka tega člena in predstavitve iz tretjega odstavka tega člena zaključi, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave zavarovalne delniške družbe.

(5)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje zavarovalne delniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ali da na podlagi predstavitve iz tretjega odstavka tega člena presodi, da kandidat ne bo zagotovil poslovanja zavarovalne delniške družbe v skladu s pravili, določenimi v tem zakonu in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje zavarovalne delniške družbe in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, ali če ugotovi, da je oseba v zahtevi za izdajo dovoljenja oziroma tekom predstavitve iz tretjega odstavka tega člena navajala netočne podatke.

(6)

Če je oseba pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave mora pred imenovanjem za opravljanje te funkcije v drugi zavarovalnici pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za imenovanje. Za dovoljenje se smiselno uporabljajo določbe tretjega in petega odstavka tega člena ter 2. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona.

(7)

Če je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, se postopek odločanja o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov.

(8)

Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena preneha veljati:

-

če oseba v roku šestih mesecev od prejema dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave ni imenovana za člana uprave zavarovalne delniške družbe, na katero se dovoljenje nanaša, in je bil postopek za izdajo dovoljenja združen s postopkom za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnic;

-

če oseba v roku treh mesecev od prejema dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave ni imenovana za člana uprave zavarovalne delniške družbe, na katero se dovoljenje nanaša;

-

če osebi preneha funkcija člana uprave zavarovalne delniške družbe, na katero se dovoljenje nanaša, z dnem prenehanja funkcije;

-

če osebi preneha pogodba o zaposlitvi v zavarovalni delniški družbi, na katero se dovoljenje nanaša, z dnem prenehanja.

(9)

Če dovoljenje iz prvega odstavka tega člena preneha veljati zaradi razlogov iz osmega odstavka tega člena, izda Agencija za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati.

(10)

Zavarovalna delniška družba lahko podeli prokuro in jo vpiše v register le osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka 29.a člena tega zakona.

(11)

Če je bilo članu uprave odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe, zavarovalna delniška družba tej osebi pet let od pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja ne sme podeliti prokure in prokure ne sme vpisati v register.

(12)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko z odredbo naloži upravi in nadzornemu svetu zavarovalne delniške družbe, da razreši prokurista, če:

-

ta ne izpolnjuje pogojev iz prvega in drugega odstavka 29.a člena tega zakona;

-

če je kršena določba prejšnjega odstavka.

26. člen

Dolžnosti člana uprave zavarovalne delniške družbe

(1)

Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo zagotoviti, da zavarovalna delniška družba posluje v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje zavarovalne delniške družbe, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, pri čemer morajo upoštevati tudi dobro prakso obvladovanja tveganj.

(2)

Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo zagotoviti spremljanje tveganj, katerim je zavarovalna delniška družba izpostavljena pri poslovanju, ter sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zavarovalna delniška družba obvladuje tveganja.

(3)

Člani uprave morajo zagotoviti organizacijo sistema notranjih kontrol na vseh področjih poslovanja zavarovalne delniške družbe in notranjo revizijo ter zagotoviti njihovo delovanje v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(4)

Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo zagotoviti, da zavarovalna delniška družba vodi poslovne in druge knjige ter poslovno dokumentacijo, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke, sestavlja računovodska in druga poročila ter poroča oziroma obvešča Agencijo za zavarovalni nadzor v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(5)

Člani uprave morajo o vsakem imenovanju ali prenehanju njihove funkcije v nadzornih in upravnih organih drugih pravnih oseb pisno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor, in sicer v roku osmih dni po nastopu omenjenih dveh dejstev.

27. člen

Obveščanje nadzornega sveta

(1)

Uprava zavarovalne delniške družbe mora nemudoma pisno obvestiti nadzorni svet zavarovalne delniške družbe o naslednjih dogodkih:

1.

če je ogrožena likvidnost ali solventnost zavarovalne delniške družbe,

2.

če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov oziroma prepoved opravljanja posameznih zavarovalnih poslov,

3.

če se finančni položaj zavarovalne delniške družbe spremeni tako, da zavarovalna delniška družba ne dosega minimalnega kapitala iz 110. oziroma 111. člena tega zakona.

(2)

Član uprave zavarovalne delniške družbe mora nadzorni svet nemudoma pisno obvestiti o:

1.

imenovanju in prenehanju njegove funkcije v nadzornih organih drugih pravnih oseb,

2.

pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, član uprave sam oziroma njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član uprave skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež, oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža,

3.

o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave.

28. člen

Odvzem dovoljenja

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe:

1.

če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;

2.

če član uprave huje krši dolžnosti člana uprave iz 26. in 27. člena tega zakona,

3.

če je pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.

(2)

Če je bil nad članom uprave začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zaradi kršitev, zaradi katerih je bil nad zavarovalno delniško družbo začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, lahko Agencija za zavarovalni nadzor oba postopka združi.

(3)

Če je bilo članu uprave pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave ali mu je dovoljenje prenehalo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, je nadzorni svet zavarovalne delniške družbe dolžan nemudoma razrešiti člana oziroma člane uprave ter imenovati novega oziroma nove.

2.2.5. Nadzorni svet zavarovalne delniške družbe

29. člen

Člani nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe

(1)

Za člana nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe ne more biti imenovana oseba,

1.

ki je povezana s pravnimi osebami, v katerih ima zavarovalna delniška družba več kot 5% delež glasovalnih pravic ali delež v njihovem osnovnem kapitalu,

2.

ki je član nadzornega sveta ali uprave ali prokurist v drugi zavarovalnici.

(2)

Razveljavljen.

(3)

Razveljavljen.

(4)

Prepoved iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki so člani nadzornega sveta, uprave ali prokuristi nadrejene zavarovalnice ali druge nadrejene družbe v zavarovalniški skupini.

29.a člen

Pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice

(1)

Za člana nadzornega sveta zavarovalnice je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadziranje poslov zavarovalnice;

2.

da ni bila pravnomočno obsojena v skladu z 2. točko prvega odstavka 24. člena tega zakona;

3.

da ni bila član uprave podjetja, nad katerim je bil začet postopek prisilne poravnave, prisilne likvidacije, stečaja ali izredne uprave.

(2)

Šteje se, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če ima oseba najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju ali nadziranju poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov, ali je strokovnjak na teh področjih.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko zahteva od uprave zavarovalnice, da skliče skupščino zavarovalnice in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta zavarovalnice, če:

1.

član nadzornega sveta krši dolžnosti iz 31. člena tega zakona;

2.

so kršene določbe 29. člena tega zakona;

3.

ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.

30. člen

Pristojnosti nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe
Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po ZGD, ima nadzorni svet zavarovalne delniške družbe tudi naslednje pristojnosti:

1.

daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike zavarovalne delniške družbe,

2.

daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta zavarovalne delniške družbe,

3.

daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol,

4.

daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela notranje revizije,

5.

odločanje o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.

31. člen

Dolžnosti članov nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe

(1)

Člani nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe morajo:

1.

nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije,

2.

obravnavati ugotovitve Agencije za zavarovalni nadzor, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad zavarovalno delniško družbo,

3.

preveriti letna in druga finančna poročila zavarovalne delniške družbe in o tem izdelati pisno poročilo skupščini,

4.

obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.

(2)

Člani nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe solidarno odgovarjajo zavarovalnici za škodo, ki je nastala kot posledica opustitve njihovih dolžnosti po prvem odstavku tega člena, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

(3)

Član nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe mora Agencijo za zavarovalni nadzor nemudoma obvestiti o:

1.

imenovanju in prenehanju njegove funkcije v upravnih in nadzornih organih drugih pravnih oseb,

2.

pravnih poslih, na podlagi katerih so posredno ali neposredno, član nadzornega sveta sam oziroma njegovi ožji družinski člani, pridobili delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član nadzornega sveta skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.

31.a člen

Revizijska komisija
Nadzorni svet zavarovalnice mora imenovati revizijsko komisijo.

2.2.6. Redna likvidacija zavarovalne delniške družbe

32. člen

Sklep skupščine o začetku likvidacijskega postopka

(1)

Skupščina zavarovalne delniške družbe lahko sprejme sklep o prenehanju zavarovalne delniške družbe.

(2)

Skupščina zavarovalnice, ki ima podružnico v drugi državi članici, lahko sprejme sklep iz prejšnjega odstavka šele po pridobitvi mnenja Agencije za zavarovalni nadzor.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor mora mnenje podati v roku 30 dni od dneva prejema zaprosila. V primeru, da Agencija za zavarovalni nadzor mnenja ne poda v roku 30 dni, lahko skupščina zavarovalnice, takoj po izteku roka, sprejme sklep o prenehanju zavarovalnice.

(4)

Za likvidacijo zavarovalne delniške družbe na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe ZGD o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v tem razdelku drugače določeno.

(5)

Za likvidacijo zavarovalnice, ki ima podružnico v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi določbe 193.a, 193.b, 193.c in 193.č člena ter drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 194. člena tega zakona, pri čemer se dolžnost obveščanja o začetku redne likvidacije zavarovalnice nanaša na likvidacijskega upravitelja.

(6)

Določbe tega razdelka se smiselno uporabljajo tudi kadar skupščina zavarovalne delniške družbe sprejme sklep, s katerim se dejavnost zavarovalne delniške družbe spremeni tako, da zavarovalna delniška družba ne opravlja več zavarovalnih poslov.

33. člen

Likvidacijski upravitelj zavarovalne delniške družbe
Za likvidacijskega upravitelja zavarovalne delniške družbe je lahko imenovana samo fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje za člana uprave zavarovalne delniške družbe.

34. člen

Omejitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov

(1)

Uprava zavarovalne delniške družbe mora obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor o sklepu iz prvega odstavka 32. člena tega zakona naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero:

1.

omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov na posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije zavarovalne delniške družbe,

2.

določi, v katerem obsegu se za zavarovalno delniško družbo v likvidaciji uporabljajo pravila o obvladovanju tveganj.

(3)

Po začetku likvidacije lahko zavarovalna delniška družba opravlja samo še tiste zavarovalne posle, ki so določeni z odločbo iz prejšnjega odstavka.

(4)

Če Agencija za zavarovalni nadzor namerava izdati odločbo iz drugega odstavka tega člena zavarovalnici, ki ima podružnico v državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti pristojni nadzorni organ države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

(5)

Če zaradi zaščite interesov strank zavarovalnice oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka ni mogoče odlašati, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.

35. člen

Ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov

(1)

Če skupščina zavarovalne delniške družbe odloči, da zavarovalna delniška družba deluje dalje, lahko zavarovalna delniška družba ponovno prične opravljati zavarovalne posle samo, če ponovno pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.

(2)

Predlogu za vpis sklepa iz prejšnjega odstavka v sodni register je treba priložiti novo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.

2.3. Družba za vzajemno zavarovanje

2.3.1. Splošne določbe

36. člen

Pojem

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje je pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti in je za opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.

(2)

Družba za vzajemno zavarovanje lahko opravlja zavarovalne posle tudi za nečlane, če statut tako določa.

(3)

Družba za vzajemno zavarovanje lahko opravlja vse zavarovalne posle, razen poslov pozavarovanja.

37. člen

Uporaba določb
Za družbo za vzajemno zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo temeljne pravne institute prava družb, firmo, sedež, zastopanje, poslovno skrivnost in prepoved konkurence in sodni register, če ni v tem razdelku drugače določeno.

38. člen

Firma
Firma družbe za vzajemno zavarovanje mora vsebovati označbo, da gre za družbo za vzajemno zavarovanje (»d.v.z.«).

2.3.2. Ustanovitev družbe za vzajemno zavarovanje

39. člen

Ustanovitev
Družba za vzajemno zavarovanje se ustanovi tako, da ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut in vplačajo ustanovni kapital.

40. člen

Statut

(1)

Statut družbe za vzajemno zavarovanje mora biti izdelan v obliki notarskega zapisa.

(2)

Statut družbe za vzajemno zavarovanje mora določati:

1.

firmo in sedež družbe;

2.

vrste zavarovalnih poslov, ki jih bo družba za vzajemno zavarovanje opravljala;

3.

obliko in način objav, pomembnih za družbo oziroma za člane;

4.

začetek in prenehanje članstva;

5.

višino ustanovnega kapitala;

6.

pogoje in način vplačila sredstev s strani članov ter izplačila sredstev članom;

7.

višino ter način oblikovanja varnostnih rezerv;

8.

pogoje in način uporabe dobička oziroma kritja izgub;

9.

število članov uprave in nadzornega sveta;

10.

najmanjše število članov skupščine, ki lahko uresničujejo manjšinske pravice.

(3)

Poleg primerov, določenih v 68. členu tega zakona, lahko Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja zavarovalnih poslov družbi za vzajemno zavarovanje, če so zaradi določb statuta ogroženi interesi članov.

(4)

Družba za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zavarovanje, mora ob sklenitvi zavarovalne pogodbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je temelj za pridobitev članstva v družbi, članu izročiti izvod veljavnega statuta v pisni ali elektronski obliki in ga o nadaljnjih spremembah statuta primerno obveščati.

41. člen

Vpis v sodni register

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register.

(2)

Pri družbi za vzajemno zavarovanje se v sodni register vpišejo podatki, določeni v 4. členu Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94 – v nadaljnjem besedilu: ZSR), razen podatkov iz 7. točke 4. člena ZSR, in podatki, določeni v 1. točki prvega odstavka 5. člena ZSR.

(3)

Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se pri družbi za vzajemno zavarovanje v sodni register vpiše tudi višina ustanovnega kapitala.

2.3.3. Razmerja med družbo za vzajemno zavarovanje in člani

42. člen

Članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje

(1)

Članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje je vezano na obstoj zavarovalne pogodbe z družbo.

(2)

Družba za vzajemno zavarovanje lahko sklepa zavarovalne pogodbe tudi tako, da s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalec ne pridobi položaja člana družbe za vzajemno zavarovanje, in sicer, če je zavarovalna pogodba sklenjena za čas, ki je krajši od enega leta. S sklenitvijo zavarovalne pogodbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovalec, ki ni hkrati zavarovanec, ne pridobi položaja člana družbe, temveč postane član družbe zavarovanec.

43. člen

Pravice, obveznosti in odgovornosti članov

(1)

Člani ne odgovarjajo za obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje.

(2)

Član ne more pobotati svoje obveznosti do družbe za vzajemno zavarovanje na plačilo prispevkov in naknadnih vplačil s svojo terjatvijo do družbe za vzajemno zavarovanje.

(3)

Prispevki in naknadna vplačila članov, kakor tudi obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje v razmerju do članov, se lahko določijo ob enakih predpostavkah samo z uporabo enakih meril.

2.3.4. Viri sredstev družbe za vzajemno zavarovanje

44. člen

Ustanovni kapital

(1)

Ob ustanovitvi družbe za vzajemno zavarovanje je potrebno oblikovati ustanovni kapital, ki je namenjen kritju stroškov ustanovitve ter kritju organizacijskih in drugih stroškov, povezanih z začetkom poslovanja. Če statut ne določa drugače, se ustanovni kapital lahko uporabi tudi za oblikovanje varnostnih rezerv.

(2)

Najnižji ustanovni kapital družbe za vzajemno zavarovanje je enak zajamčenemu kapitalu iz drugega odstavka 112. člena tega zakona.

(3)

Statut mora določiti pogoje in način vračila sredstev, vplačanih za oblikovanje ustanovnega kapitala. Če statut določa, da se sredstva, vplačana za oblikovanje ustanovnega kapitala, ne vračajo, mora določiti način uporabe teh sredstev.

(4)

Kadar družba za vzajemno zavarovanje po ustanovitvi zahteva izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v dodatnih zavarovalnih vrstah, mora Agencija za zavarovalni nadzor kot pogoj za izdajo dovoljenja zahtevati ustrezno zvišanje ustanovnega kapitala, če kritja stroškov, povezanih z začetkom poslovanja v novih zavarovalnih vrstah, ni mogoče zagotoviti na drugačen način.

44.a člen

Sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje

(1)

Statut družbe za vzajemno zavarovanje lahko določi, da se kot temeljni kapital družbe za vzajemno zavarovanje upoštevajo tudi sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje.

(2)

Sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje se lahko upoštevajo kot temeljni kapital družbe za vzajemno zavarovanje, če statut določa, da:

-

so izplačila iz računov članov mogoča le, če to dejanje ne ogroža kapitalske ustreznosti družbe, oziroma po končanem postopku likvidacije, ko so poravnani že vsi ostali dolgovi;

-

mora družba za vzajemno zavarovanje en mesec pred izplačilom iz računov članov (razen vračil v primeru prenehanja članstva) obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor o nameravanem izplačilu;

-

družba za vzajemno zavarovanje ne sme spremeniti statuta v obsegu, ki se nanaša na osebne račune, brez predhodnega dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor.

45. člen

Vplačilo in vračilo ustanovnega kapitala

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje lahko prične s poslovanjem šele, ko so v celoti in v denarju vplačana sredstva v višini ustanovnega kapitala.

(2)

Sredstva, vplačana za oblikovanje ustanovnega kapitala, se lahko vračajo samo iz dobička posameznega poslovnega leta. Vračila v posameznem letu ne smejo presegati zneska, ki je bil v tem letu namenjen oblikovanju varnostnih rezerv.

(3)

Osebe, ki so zagotovile sredstva za oblikovanje ustanovnega kapitala, in ki niso člani družbe za vzajemno zavarovanje, nimajo pravice do vračila teh sredstev pred izpolnitvijo pogojev, določenih v prejšnjem odstavku. Statut pa lahko določa, da imajo te osebe pravico sodelovati pri upravljanju družbe za vzajemno zavarovanje, oziroma da imajo pravico do izplačila obresti iz letnih prejemkov in do udeležbe na dobičku, ugotovljenem v letnem poročilu.

46. člen

Premije in naknadna vplačila

(1)

Statut mora določati pogoje in način za zagotavljanje sredstev za poslovanje družbe za vzajemno zavarovanje s strani članov. Sredstva, potrebna za poslovanje družbe za vzajemno zavarovanje v posameznem letu, se krijejo iz vnaprej določenih prispevkov (premij) članov.

(2)

Statut mora določati, ali in v kakšnem obsegu so člani dolžni vplačati naknadna vplačila, če ostala sredstva družbe za vzajemno zavarovanje ne zadoščajo za kritje izgub. Statut lahko namesto oziroma poleg naknadnih vplačil določi, da se znižajo obveznosti zavarovalnice, če sredstva družbe za vzajemno zavarovanje ne zadoščajo za kritje izgub.

(3)

Če statut določa obveznost naknadnih vplačil, morajo naknadna vplačila vplačati tudi osebe, ki so postale člani med letom, oziroma osebe, katerih članstvo je v tem letu prenehalo, in sicer v sorazmerju z obdobjem članstva v tem letu. Če se med poslovnim letom spremenijo prispevki (premije) oziroma zavarovalne vsote, ki so podlaga za določitev višine naknadnih vplačil, se naknadna vplačila merijo na podlagi višje osnove.

47. člen

Varnostne rezerve
Statut mora določiti način oblikovanja rezerv za kritje izgub iz poslovanja (varnostne rezerve) in določiti kateri prispevki (premije) se letno uporabijo za oblikovanje varnostnih rezerv in najnižjo višino, ki jo morajo varnostne rezerve dosegati.

48. člen

Dodatni kapital
Družba za vzajemno zavarovanje lahko na podlagi soglasja skupščine zbira dodatni kapital z izdajo podrejenih dolžniških instrumentov iz tretjega odstavka 107. člena tega zakona.

49. člen

Uporaba letnega dobička

(1)

Dobiček, izkazan v letnem poročilu, se lahko razdeli članom ali prenese v naslednje poslovno leto v obsegu, ki ni potreben za:

1.

oblikovanje varnostnih rezerv, ali

2.

oblikovanje drugih s statutom določenih rezerv, pri čemer se lahko s statutom določene rezerve uporabijo za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugih zavarovalnih vrstah in za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugi zavarovalni skupini ali

3.

vračilo ustanovnega kapitala oziroma za druga izplačila, določena v statutu (tretji odstavek 45. člena zakona).

(2)

Statut mora določati merila, po katerih se dobiček razdeli članom, in zlasti, ali se dobiček posameznega poslovnega leta razdeli tudi osebam, ki so med letom izstopile iz članstva.

2.3.5. Organi družbe za vzajemno zavarovanje

50. člen

Organi družbe
Organi družbe za vzajemno zavarovanje pri dvotirnem sistemu upravljanja so uprava, nadzorni svet in skupščina, pri enotirnem sistemu upravljanja pa upravni odbor in skupščina.

51. člen

Uprava družbe za vzajemno zavarovanje

(1)

Upravo družbe za vzajemno zavarovanje imenuje nadzorni svet.

(2)

Za upravo družbe za vzajemno zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo upravo delniške družbe, razen določbe ZGD, ki ureja udeležbo članov uprave pri dobičku, ter določbe 22. do 28. člena tega zakona.

52. člen

Nadzorni svet družbe za vzajemno zavarovanje

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje mora imeti najmanj tričlanski nadzorni svet. Statut lahko določa, da ima nadzorni svet več kot tri člane, vendar največ dvajset članov.

(2)

Za nadzorni svet družbe za vzajemno zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo nadzorni svet delniške družbe, ter določbe 29. do 31.a člena tega zakona.

53. člen

Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje

(1)

Člani družbe za vzajemno zavarovanje uresničujejo svoje pravice v družbi za vzajemno zavarovanje na skupščini, če zakon ne določa drugače.

(2)

Skupščina je lahko organizirana kot skupščina vseh članov (skupščina članov) ali kot skupščina zastopnikov članov, ki morajo tudi sami biti člani družbe za vzajemno zavarovanje (skupščina zastopnikov).

(3)

Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je lahko skupščina družbe za vzajemno zavarovanje, katere število članov je 1.500 ali več kot 1.500, organizirana samo kot skupščina zastopnikov članov.

(4)

Za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, katere število članov je nižje od 1.500 članov in je organizirana kot skupščina zastopnikov, veljajo določbe tega zakona o skupščini zastopnikov.

(5)

Če se v tekočem poslovnem letu število članov zniža pod 1.500 in je to število manjše od 1.500 za največ 10 odstotkov še celo tekoče poslovno leto in še eno zatem (drugo poslovno leto), se člani na skupščini članov v letu za drugim poslovnim letom odločijo, ali naj družba za vzajemno zavarovanje ohrani skupščino zastopnikov ali pa naj skupščini zastopnikov prenehajo pristojnosti ter člani od tedaj dalje uresničujejo svoje pravice na skupščini članov.

(6)

Če se število članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino vseh članov, v tekočem poslovnem letu zviša nad 1.500 in je to število večje od 1.500 še celo tekoče poslovno leto in še drugo poslovno leto, z iztekom drugega poslovnega leta prenehajo pristojnosti skupščine vseh članov, družba za vzajemno zavarovanje pa mora v naslednjem poslovnem letu oblikovati skupščino zastopnikov.

(7)

Skupščina odloča v zadevah, za katere zakon ali statut izrecno določa, da o njih odloča skupščina. O vprašanjih v zvezi z vodenjem poslov lahko odloča skupščina samo, če to zahteva uprava, ali če to v primeru, ko to dopuščajo določbe ZGD, ki urejajo pristojnosti nadzornega sveta, to zahteva nadzorni svet.

(8)

Kadar določbe ZGD, ki se uporabljajo za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje na podlagi tega zakona, določajo manjšinske pravice delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo določen delež osnovnega kapitala, mora statut določati ustrezno število (manjšino) članov skupščine.

53.a člen

Sestava skupščine zastopnikov članov in nadomestni zastopniki

(1)

Skupščina zastopnikov je sestavljena iz 45 zastopnikov članov.

(2)

Vsak zastopnik članov ima dva nadomestna zastopnika.

(3)

S predčasnim prenehanjem mandata zastopnika članov nadomestni zastopnik članov v skladu s 53.d členom tega zakona postane član skupščine zastopnikov.

53.b člen

Sistem volitev v skupščino zastopnikov članov

(1)

Za volitve v skupščino zastopnikov članov se uporablja mešani sistem volitev.

(2)

Vsakih šest let se izvedejo splošne volitve (volilno obdobje), na katerih člani družbe za vzajemno zavarovanje izvolijo zastopnike skupščine zastopnikov in po dva nadomestna zastopnika za vsakega zastopnika skupščine zastopnikov.

(3)

Po izteku prvih dveh let preneha mandat prvi tretjini zastopnikov članov, izvoljenih na splošnih volitvah, in se z volitvami, ki jih izvedeta preostali dve tretjini zastopnikov, izvoljenih na splošnih volitvah (volitve s sistemom kooptacije) izvoli prva tretjina novih zastopnikov članov.

(4)

Po izteku štirih let preneha mandat drugi tretjini zastopnikov članov, izvoljenih na splošnih volitvah, in se z volitvami, ki jih izvede preostala ena tretjina zastopnikov, izvoljenih na splošnih volitvah, in prva tretjina zastopnikov članov, izvoljenih s sistemom kooptacije, izvoli druga tretjina novih zastopnikov članov.

(5)

Od celotnega števila na splošnih volitvah izvoljenih zastopnikov, ki sestavljajo skupščino, se, po poteku dveh let volilnega obdobja, z žrebom določi ena tretjina zastopnikov članov, ki jim tedaj preneha mandat. Po poteku štiriletnega volilnega obdobja se, od preostalih dveh tretjin zastopnikov članov, izvoljenih s splošnimi volitvami, z žrebom določi še polovica teh članov, ki jim tedaj preneha mandat.

(6)

Mandat zastopnikov članov, katerih mandat ni predčasno prenehal, preneha z izvolitvijo novih zastopnikov članov na volitvah s sistemom kooptacije ali na naslednjih splošnih volitvah, funkcija nadomestnih zastopnikov članov, katerih funkcija ni predčasno prenehala, pa z izvolitvijo novih nadomestnih zastopnikov na naslednjih splošnih volitvah.

(7)

Ponovna izvolitev je dopustna.

53.c člen

Skupščina zastopnikov članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma življenjsko zavarovanje

(1)

Za skupščino zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma življenjsko zavarovanje, se uporabljajo vse določbe tega zakona glede skupščine zastopnikov.

(2)

Skupščina zastopnikov družbe iz prvega odstavka tega člena mora odražati tudi starostno strukturo njenih članov, ki so razporejeni v starostne razrede. Pri razporejanju v starostne razrede se upošteva datum rojstva. Vsak starostni razred ima v času sestave volilne liste enako število članov. Dopustna so samo odstopanja, ki so nujna zaradi morebitnega večjega števila članov, rojenih na isti dan. Razredov je pet.

(3)

V primeru, ko zavarovanec ni hkrati tudi zavarovalec, družba za vzajemno zavarovanje iz prvega odstavka tega člena v starostne razrede razporeja zavarovance.

(4)

Iz vsakega starostnega razreda mora biti izvoljenih enako število zastopnikov članov.

(5)

Izvoljeni zastopniki članov in nadomestni zastopniki v času volilnega obdobja ne prehajajo iz enega v drug starostni razred.

(6)

Volivec lahko voli v skupščino zastopnikov članov samo zastopnike članov iz svojega starostnega razreda.

(7)

Peti odstavek 53.b člena se uporablja za vsak starostni razred posebej.

53.č člen

Uporaba zakonskih določb glede razporeditve v razrede za družbo za vzajemno zavarovanje, ki ne izvaja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma življenjskega zavarovanja
Za družbo za vzajemno zavarovanje, ki ne izvaja dopolnilnega zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja in s statutom določi, da mora sestava skupščine zastopnikov družbe odražati interese različnih skupin članov, se smiselno uporabljajo določbe 53.c člena tega zakona glede razporeditve v razrede.

53.d člen

Predčasno prenehanje mandata zastopnika članov

(1)

Mandat zastopniku članov predčasno preneha:

-

če predčasno odstopi,

-

z nastopom okoliščin, ki izključujejo pasivno volilno pravico,

-

z začetkom stečajnega postopka nad zastopnikom članov.

(2)

S predčasnim prenehanjem mandata zastopnika članov nastopi funkcijo zastopnika članov prvi nadomestni zastopnik članov.

(3)

Če tudi prvemu nadomestnemu zastopniku članov predčasno preneha mandat, nastopi funkcijo zastopnika članov drugi nadomestni zastopnik članov.

(4)

Če predčasno preneha mandat tudi drugemu nadomestnemu zastopniku članov in število zastopnikov članov v skupščini zastopnikov, v kateri ni starostnih razredov, ali v posameznem starostnem razredu skupščine zastopnikov s starostnimi razredi pade za eno tretjino, skupščina preostalih zastopnikov članov na naslednji redni seji izmed vseh članov s pasivno volilno pravico, z volitvami po sistemu kooptacije, izvoli nove zastopnike članov in še dva nadomestna zastopnika članov za vsakega zastopnika članov.

53.e člen

Volilna pravica

(1)

Pravico voliti zastopnike članov na splošnih volitvah (v nadaljnjem besedilu: aktivna volilna pravica) ima vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki je član družbe za vzajemno zavarovanje in zavarovanec na podlagi pogodbe, ki jo je z družbo za vzajemno zavarovanje sklenil član. Član družbe za vzajemno zavarovanje ne more pooblastiti druge osebe, da glasuje zanj, niti ne more ne drugo osebo prenesti aktivne volilne pravice.

(2)

Pravico biti izvoljena v skupščino zastopnikov na splošnih volitvah in na volitvah s sistemom kooptacije (v nadaljnjem besedilu: pasivna volilna pravica) ima vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki je član družbe za vzajemno zavarovanje najmanj eno leto, in oseba, ki je najmanj eno leto zavarovanec na podlagi pogodbe, ki jo je z družbo za vzajemno zavarovanje sklenil član.

(3)

Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena zastopniki članov ne morejo biti zaposleni v družbi za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora družbe za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora ter zaposleni v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti kakor družba za vzajemno zavarovanje in člani organov vodenja in nadzora v odvisni oziroma obvladujoči družbi družbe za vzajemno zavarovanje.

53.f člen

Volilna komisija

(1)

Splošne volitve in volitve s sistemom kooptacije in morebitne druge s tem povezane odločitve pripravi in vodi ter sprejme volilna komisija.

(2)

Volilna komisija izvede žreb, kot je to določeno v petem odstavku 53.b člena tega zakona.

(3)

Člane volilne komisije sestavlja določeno število članov uprave, določeno število članov nadzornega sveta in določeno število članov družbe za vzajemno zavarovanje, pri čemer mora število članov družbe za vzajemno zavarovanje presegati skupno število članov uprave in članov nadzornega sveta, ki sestavljajo volilno komisijo.

(4)

Člane uprave, ki so člani volilne komisije, imenuje uprava, člane nadzornega sveta, ki so člani volilne komisije, imenuje nadzorni svet. Člane družbe za vzajemno zavarovanje, ki so člani volilne komisije, izvoli skupščina članov oziroma skupščina zastopnikov.

53.g člen

Statut in pravilnik

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, v statutu glede volitev v skupščino zastopnikov določi zlasti:

-

število in sestavo volilne komisije,

-

obliko žreba iz petega odstavka 53.b člena tega zakona,

-

osnovna pravila volilnega postopka in izvedbe volitev.

(2)

Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, mora sprejeti tudi pravilnik o volitvah v skupščino zastopnikov. V pravilniku o volitvah v skupščino zastopnikov natančneje uredi vprašanja iz prvega odstavka tega člena ter vsa ostala vprašanja, potrebna za pripravo in izvedbo volitev.

(3)

Statut in pravilnik o volitvah v skupščino zastopnikov in njune spremembe začnejo veljati, ko k njima poda soglasje Agencija za zavarovalni nadzor. Statut in pravilnik o volitvah v skupščino zastopnikov ter spremembe statuta in pravilnika o volitvah v skupščino zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, začnejo veljati, ko k njim poda soglasje Agencija za zavarovalni nadzor po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravje.

54. člen

Sklic skupščine članov in odločanje

(1)

Za sklic skupščine članov, udeležbo na skupščini, zapisnik skupščine in pravico članov do obveščenosti se smiselno uporabljajo določbe ZGD o skupščini delniške družbe, ki urejajo možnosti članov uprave, da se udeležijo skupščine tudi, če niso delničarji, o pristojnosti skupščine, o sklicu skupščine, o vsebini in objavi sklica, o sklicnem roku in udeležbi, o zagotovitvi informacij, o dopolnitvi dnevnega reda, o predlogih delničarjev, o volilnih predlogih delničarjev, o zapisniku skupščine, o delničarjevi pravici do obveščenosti in o sodni odločbi glede pravice do obveščenosti.

(2)

Skupščino članov družbe za vzajemno zavarovanje je treba sklicati, če to pisno zahteva najmanj 5 odstotkov članov družbe za vzajemno zavarovanje. Zahtevo članov za sklic skupščine, ki mora vsebovati predlog dnevnega reda in predlog sklepov ter obrazložitev posameznih točk dnevnega reda, se pošlje upravi družbe. Uprava družbe za vzajemno zavarovanje mora skupščino sklicati v roku 15 dni od prejema zahteve članov za sklic skupščine. Tako sklicana skupščina ne sme biti pozneje kakor 30. dan od dneva objave sklica skupščine. Skupščina, sklicana na podlagi zahteve članov, lahko odloča le v okviru dnevnega reda, podanega v zahtevi za sklic skupščine.

(3)

Če uprava družbe za vzajemno zavarovanje ne skliče skupščine po prejemu zahteve članov za sklic skupščine v roku iz prejšnjega odstavka, lahko sodišče člane oziroma njihove pooblaščence pooblasti za sklic skupščine.

(4)

Na skupščini, ki je organizirana kot skupščina članov, se sestavi seznam prisotnih članov skupščine in njihovih pooblaščencev, ki vsebuje njihovo ime in prebivališče. Seznam, ki ga podpiše predsednik, se pred glasovanjem da na vpogled udeležencem skupščine.

(5)

Za sprejem sklepa skupščine je potrebna večina oddanih glasov (navadna večina), če zakon ali statut ne določata višje večine. Za volitve lahko statut določi drugačne zahteve.

(6)

Če na skupščini članov glasovalno pravico za člana uresničuje pooblaščena oseba, morajo biti vsa pooblastila predložena družbi za vzajemno zavarovanje, najpozneje sedem dni pred skupščino. Pooblastila ostanejo shranjena pri družbi za vzajemno zavarovanje.

(7)

Član skupščine, ki je organizirana kot skupščina članov, ne more niti v svojem imenu niti kot pooblaščenec drugega člana sodelovati pri odločanju o tem, da se oprosti določene obveznosti ali o uveljavljanju zahtevka družbe proti njemu.

(8)

Predsednika skupščine izvoli skupščina za vsako skupščino posebej. Predlog za predsednika skupščine poda uprava družbe za vzajemno zavarovanje ali najmanj tretjina prisotnih članov na seji skupščine, ki je organizirana kot skupščina članov.

54.a člen

Sklic skupščine zastopnikov in odločanje

(1)

Za sklic in odločanje skupščine družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov, se smiselno uporablja 54. člen tega zakona.

(2)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je treba skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov, sklicati, če to pisno zahteva najmanj 5 odstotkov članov družbe za vzajemno zavarovanje ali ena tretjina zastopnikov članov. Skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima več kakor 50.000 članov, je treba sklicati že, če tako zahteva najmanj 1,5 odstotka članov družbe za vzajemno zavarovanje.

(3)

Za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov, se ne uporabljajo določbe ZGD glede prijave udeležbe na skupščini.

(4)

Uprava družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, mora peti dan od objave sklica pisno obvestiti vsakega zastopnika članov o sklicu skupščine ter priložiti listine, zahtevane v določbah ZGD, ki urejajo zagotovitev informacij.

(5)

Ne glede na določbe ZGD, ki urejajo dopolnitev dnevnega reda, predloge delničarjev in volilne predloge delničarjev, lahko najmanj 5 odstotkov članov družbe za vzajemno zavarovanje ali vsak zastopnik članov daje predloge skupščini za dopolnitev dnevnega reda, predloge sklepov k točkam dnevnega reda in volilne predloge. Če ima družba za vzajemno zavarovanje več kakor 50.000 članov, lahko že najmanj 1,5% članov družbe za vzajemno zavarovanje daje predloge skupščini za dopolnitev dnevnega reda, predloge sklepov k točkam dnevnega reda in volilne predloge.

(6)

Zastopnik članov ne more prenesti svojih pravic iz naslova zastopnika članov na drugega zastopnika članov ali nekoga drugega niti pooblastiti nekoga, da jih uresničuje.

54.b člen

Pooblastila

(1)

Fizične osebe, ki so poslovno sposobne, in pravne osebe, ki nameravajo na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina vseh članov, uresničevati glasovalno pravico na podlagi zbranih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenci), morajo biti pisno pooblaščene. Pooblaščenci zbirajo pooblastila za vsako skupščino posebej.

(2)

Pooblastilo mora vsebovati ime in priimek člana, številko zavarovalne pogodbe, ki je podlaga za članstvo, ime, priimek in EMŠO oziroma naziv in matično številko pooblaščenca, predloge sklepov, predlog pooblaščenca za glasovanje k posameznim predlogom sklepov, ki morajo biti v pooblastilu obrazloženi, poziv članu družbe za vzajemno zavarovanje, naj da navodila za uresničevanje glasovalne pravice in opozorilo, da lahko član družbe za vzajemno zavarovanje pooblastilo kadarkoli do glasovanja na skupščini prekliče.

(3)

Člani organov vodenja in nadzora ter zaposleni v družbi za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti kot družba za vzajemno zavarovanje in od nje odvisne oziroma obvladujoče družbe, ne smejo zbirati pooblastil, biti vključeni v postopek organiziranega zbiranja pooblastil ali nastopati kot pooblaščenci za uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina vseh članov, razen če glasujejo po pooblastilu oseb iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona, če so ti člani družbe za vzajemno zavarovanje.

(4)

Pooblaščenec mora v pisni obliki kot prilogo pooblastilu članu družbe za vzajemno zavarovanje razkriti vse okoliščine, ki so lahko pomembne za člana pri presoji tveganja, da bi pooblaščenec lahko deloval v interesu, drugačnem od interesa člana (v nadaljnjem besedilu: nasprotje interesov).

(5)

Do nasprotja interesov lahko pride predvsem, če je pooblaščenec:

-

povezana oseba po tem zakonu;

-

v pogodbenem odnosu z družbo za vzajemno zavarovanje;

-

od družbe za vzajemno zavarovanje prejel donacijo.

(6)

Pooblaščenci, ki so se odločili, da bodo organizirano zbirali pooblastila, morajo o zbiranju pooblastil najkasneje 21 dni pred zasedanjem skupščine obvestiti družbo za vzajemno zavarovanje. Za organizirano zbiranje pooblastil se šteje vsako zbiranje pooblastil, ki je namenjeno več kot desetim članom družbe za vzajemno zavarovanje. Obvestilo mora vsebovati kontaktne podatke pooblaščenca, predloge pooblaščenca za glasovanje k posameznim predlogom sklepov in razkritje okoliščin o morebitnem nasprotju interesov iz četrtega odstavka tega člena. Družba za vzajemno zavarovanje mora obvestila najkasneje 18 dni pred zasedanjem skupščine objaviti v glasilu ali elektronskem mediju družbe ali svoji spletni strani, če ima družba svojo spletno stran.

(7)

Pooblaščenec, ki je zbral več kot deset pooblastil, mora o številu zbranih pooblastil obvestiti družbo za vzajemno zavarovanje najkasneje sedem dni pred dnem zasedanja skupščine. Obvestilo mora vsebovati tudi navodila članov za glasovanje pooblaščenca in njihovo število.

(8)

Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora družba za vzajemno zavarovanje najkasneje pet dni pred dnem zasedanja skupščine objaviti v glasilu ali elektronskem mediju družbe ali svoji spletni strani, če ima družba svojo spletno stran.

(9)

Pooblastila, zbrana v nasprotju z določbami tega člena, so nična.

55. člen

Izredna in posebna revizija
Za izredno in posebno revizijo družbe za vzajemno zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja prevzeme, in ki urejajo posebno revizijo ter uveljavljanje odškodninskih zahtevkov. Kadar navedene določbe govorijo o delničarjih, se pri uporabi za izredno oziroma posebno revizijo družbe za vzajemno zavarovanje šteje, da gre za člane skupščine.

56. člen

Ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov
Za uveljavljanje ničnosti oziroma izpodbijanje sklepov skupščine družbe za vzajemno zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo ničnost in izpodbojnost, razen določb, ki urejajo izpodbijanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala. Kadar navedene določbe govorijo o delničarju, se pri uporabi za uveljavljanje ničnosti oziroma izpodbijanje sklepov skupščine družbe za vzajemno zavarovanje, v primeru določbe ZGD, ki ureja vložitev tožbe zaradi izpodbijanja sklepa skupščine, šteje, da gre za člana družbe za vzajemno zavarovanje, v vseh ostalih primerih pa, da gre za člana skupščine.

2.3.6. Prenehanje družbe za vzajemno zavarovanje

57. člen

Razlogi prenehanja

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje preneha:

1.

s pretekom časa, za katerega je bila ustanovljena;

2.

na podlagi sklepa skupščine (prostovoljna likvidacija);

3.

če je nad družbo zaključen stečajni postopek oziroma postopek prisilne likvidacije.

(2)

Za sklep skupščine o prenehanju družbe je potrebna tričetrtinska večina oddanih glasov.

(3)

Za veljavnost sklepa iz prejšnjega odstavka je potrebno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni nadzor lahko zavrne zahtevo za dovoljenje samo, če v primeru prenehanja družbe za vzajemno zavarovanje interesi zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev ne bi bili v zadostni meri zaščiteni.

58. člen

Prostovoljna likvidacija

(1)

Na podlagi veljavnega sklepa skupščine o prenehanju družbe izvede družba postopek za svojo likvidacijo.

(2)

Med likvidacijo veljajo za družbo za vzajemno zavarovanje enaki predpisi kot so veljali pred začetkom likvidacije, če iz določb tega zakona ali namena likvidacije ne izhaja drugače.

(3)

Med likvidacijo družba ne sme sklepati novih zavarovanj niti povečati oziroma podaljšati obstoječih zavarovanj.

(4)

Sredstva, vplačana za oblikovanje ustanovnega kapitala in sredstva na računih članov družbe, ki so bila upoštevana kot temeljni kapital, se lahko vrnejo šele, ko so poplačane ostale obveznosti družbe vključno z obveznostmi do članov iz zavarovanj, oziroma zagotovljeno ustrezno zavarovanje za poplačilo teh obveznosti.

(5)

Premoženje, ki ostane po poplačilu oziroma zagotoviti zavarovanja za poplačilo obveznosti iz prejšnjega odstavka, se razdeli osebam, ki so bile člani družbe za vzajemno zavarovanje v trenutku sprejema sklepa o prenehanju družbe. Razdelitev se opravi po merilih, ki jih statut določa za razdelitev dobička članom.

(6)

Za likvidacijske upravitelje se smiselno uporabljajo določbe o upravi družbe za vzajemno zavarovanje.

(7)

Če ni v prejšnjih odstavkih drugače določeno se za prostovoljno likvidacijo družbe za vzajemno zavarovanje smiselno uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo vsebino sklepa o likvidaciji, postopek likvidacije, označbo v firmi v primeru likvidacijskega postopka, pooblastila likvidacijskega upravitelja, ustavitev postopka likvidacije in nadaljevanje postopka stečaja, rok za razdelitev premoženja v postopku likvidacije, dolžnosti likvidacijskega upravitelja po končani razdelitvi, odškodninsko odgovornosti likvidacijskega upravitelja ter varstvo upnikov in določbe 32. do 35. člena tega zakona in smiselno določbe 193.a, 193.b, 193.c, 193.č, 193.d in 193.e člena tega zakona, pri čemer se dolžnost obveščanja o uvedbi prostovoljne likvidacije družbe za vzajemno zavarovanje nanaša na skupščino družbe.

59. člen

Prenos zavarovalnih pogodb

(1)

Za prenos zavarovalnih pogodb je poleg pogojev, določenih v 80. do 82. členu tega zakona, potrebno tudi soglasje skupščine. Za sklep skupščine o soglasju k prenosu zavarovalnih pogodb je potrebna tričetrtinska večina oddanih glasov, če statut ne določa višje večine.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzem zavarovalnih pogodb tudi, če interesi članov iz članskega razmerja v družbi za vzajemno zavarovanje zaradi prenosa zavarovalnih pogodb ne bi bili zaščiteni v zadostni meri.

60. člen

Združitev

(1)

Dve ali več družb za vzajemno zavarovanje se lahko združijo, in sicer:

1.

s prenosom premoženja ene ali več družb (prevzeta družba) na drugo družbo (prevzemna družba), pri čemer postanejo člani prevzetih družb člani prevzemne družbe (pripojitev),

2.

z ustanovitvijo nove družbe za vzajemno zavarovanje, na katero se prenese premoženje prevzetih družb, pri čemer postanejo člani prevzetih družb člani novoustanovljene prevzemne družbe (spojitev).

(2)

Za združitev je potrebno soglasje skupščin družb, ki se združujejo. Za sklep skupščine o soglasju k združitvi je potrebna tričetrtinska večina oddanih glasov, če statut ne določa višje večine.

(3)

Če ni v prejšnjih odstavkih drugače določeno, se za združitev družb za vzajemno zavarovanje smiselno uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo pogodbo o pripojitvi, poročilo o pripojitvi, revizijo pripojitve, pripravo in izvedbo skupščine v primeru pripojitve, obliko pripojitvene pogodbe, predlog za vpis pripojitve ter vpis pripojitve, varstvo upnikov, varstvo imetnikov posebnih pravic, odškodninsko odgovornost uprave in nadzornega sveta, uveljavljanje in zastaranje odškodninskih zahtevkov, ničnost in izpodbojnost sklepa skupščine prevzete družbe o soglasju za pripojitev, konvalidacijo sklepa o soglasju za pripojitev, izključitev razlogov za izpodbijanje sklepa skupščine o soglasju za pripojitev, sodni preizkus menjalnega razmerja, odpoved pravici do dodatnega denarnega doplačila, skupnega zastopnika, poravnavo in poravnalni odbor izvedencev za preizkus menjalnega razmerja, učinke pravnomočnih sodnih odločb in poravnav, obrestovanje dodatnih denarnih doplačil ter izdajo dodatnih delnic, objavo pravnomočne sodne odločbe oziroma poravnave, stroške postopka ter spojitev. Kadar navedene določbe govorijo o delničarjih oziroma delnicah se šteje, da gre za člane oziroma pravice in obveznosti članov.

60.a člen

Dovoljenje za združitev

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje mora pred združitvijo z drugo družbo za vzajemno zavarovanje pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor. Za odločanje o dovoljenju za združitev se smiselno uporabljajo določbe 66. do 68. člena tega zakona.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev tudi, če organ, pristojen za varstvo konkurence, zavrne zahtevo za soglasje za združitev oziroma prepove združitev na podlagi zakona, ki ureja varstvo konkurence.

(3)

Če zaradi združitve nastane nova pravna oseba, ki bo opravljala zavarovalne posle, mora nova pravna oseba pred vpisom združitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.

(4)

Če se družba za vzajemno zavarovanje pripoji prevzemni družbi, ki ni družba za vzajemno zavarovanje, oziroma če del sredstev in obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje na podlagi delitve s prevzemom prevzame prevzemna družba, ki ni družba za vzajemno zavarovanje, in če bo prevzemna družba v navedenih primerih opravljala zavarovalne posle, mora prevzemna družba pred vpisom združitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.

(5)

V primerih iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena Agencija za zavarovalni nadzor združi postopek odločanja o dovoljenju za združitev in postopek odločanja o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov.

(6)

Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi v primeru delitve družbe za vzajemno zavarovanje.

61. člen

Prenos premoženja na zavarovalno delniško družbo

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje lahko svoje celotno premoženje brez predhodne likvidacije prenese na zavarovalno delniško družbo.

(2)

Za prenos premoženja družbe za vzajemno zavarovanje na zavarovalno delniško družbo se smiselno uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo pripojitev. Družba za vzajemno zavarovanje se šteje za prevzeto družbo, zavarovalna delniška družba pa za prevzemno družbo.

(3)

Za sklep skupščine družbe za vzajemno zavarovanje o soglasju k pogodbi o pripojitvi je potrebna tričetrtinska večina oddanih glasov, če statut ne določa višje večine.

62. člen

Preoblikovanje v delniško družbo

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje se lahko preoblikuje v delniško družbo na podlagi sklepa skupščine. Za sklep skupščine je potrebna tričetrtinska večina oddanih glasov, če statut ne določa višje večine.

(2)

Vsak član lahko do izteka tretjega dne pred zasedanjem skupščine ugovarja preoblikovanju s priporočenim pismom.

(3)

Najkasneje hkrati s sklicem skupščine mora uprava vse člane družbe obvestiti o vsebini predlaganega sklepa o preoblikovanju na način, ki ga za objave družbe določa statut. V obvestilu je potrebno člane poučiti o pravici do ugovora iz prejšnjega odstavka in pravicah, ki izhajajo iz vloženega ugovora.

(4)

Za preoblikovanje je potrebno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če bi preoblikovanje lahko ogrozilo interese članov.
(Opomba: Avtentična razlaga prvega stavka četrtega odstavka:
’Dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor se šteje kot obvezen pogoj za začetek in izvedbo postopka preoblikovanja družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo.’)

63. člen

Sklep o preoblikovanju

(1)

Sklep o preoblikovanju mora določati osnovni kapital in znesek, na katerega se glasijo delnice, in druge za preoblikovanje potrebne spremembe statuta. Nominalni znesek osnovnega kapitala ne sme presegati vrednosti premoženja družbe za vzajemno zavarovanje zmanjšane za njene obveznosti. Znesek, na katerega se glasijo delnice, mora biti enak najnižjemu znesku, na katerega se lahko glasijo delnice, ki ga določa ZGD.

(2)

Če sklep o preoblikovanju ne določa drugače, so člani družbe za vzajemno zavarovanje udeleženi v osnovnem kapitalu. Kadar sklep ne določa, da so vsi člani družbe za vzajemno zavarovanje v osnovnem kapitalu delniške družbe udeleženi z enakim deležem, se lahko delež posameznega člana določi samo na podlagi enega oziroma več naslednjih meril:

1.

višine zavarovalne vsote;

2.

višine prispevka (premije);

3.

višine zahtevanega kritja v primeru življenjskih zavarovanj;

4.

meril za razdelitev dobička;

5.

čas trajanja članstva.

(3)

Če udeležba posameznega člana ne doseže najnižjega nominalnega zneska delnice, se njegov delež v osnovnem kapitalu ne upošteva. Ostali deleži se zaokrožijo tako, da so deljivi z najnižjim nominalnim zneskom delnice, in da je razdeljen celoten osnovni kapital.

(4)

Če je nominalni znesek, s katerim je član udeležen v osnovnem kapitalu delniške družbe, višji od deleža, določenega na podlagi prvega oziroma drugega odstavka tega člena, mora član razliko vplačati delniški družbi. Če pa je nominalni znesek, s katerim je član udeležen v osnovnem kapitalu delniške družbe, nižji od deleža, določenega na podlagi prvega oziroma drugega odstavka tega člena, oziroma če član ni udeležen v osnovnem kapitalu delniške družbe, mora razliko oziroma delež članu izplačati delniška družba.

64. člen

Izvedba preoblikovanja

(1)

Če ni v tem zakonu drugače določeno se za preoblikovanje družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo smiselno uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo ustanovitev delniške družbe in se nanašajo na posebne ugodnosti posameznim delničarjem ter ustanovitvene stroške, ustanovitveno poročilo, ustanovitveno revizijo ter nesoglasja med ustanovitelji in ustanovitvenimi revizorji ter določbe ZGD, ki urejajo prijavo preoblikovanja.

(2)

Delniška družba obstaja od vpisa preoblikovanja v sodni register dalje. Člani družbe za vzajemno zavarovanje so od tega trenutka dalje delničarji v skladu s sklepom o preoblikovanju.

(3)

Vsak delničar, ki je na način iz drugega odstavka 62. člena tega zakona ugovarjal preoblikovanju, lahko da svoje delnice družbi na razpolago. V takem primeru se smiselno uporabljajo določbe ZGD, ki urejajo ugovarjajoče družbenike.

3. OPRAVLJANJE ZAVAROVALNIH POSLOV

3.1. Dovoljenja v zvezi z opravljanjem zavarovalnih poslov

3.1.1. Vrste dovoljenj

65. člen

Vrste dovoljenj

(1)

Zavarovalnica mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov).

(2)

Če se zavarovalnica združi z drugo zavarovalnico oziroma drugo pravno osebo oziroma če se zavarovalnica deli, mora prevzemna zavarovalnica oziroma zavarovalnica, ki se deli, pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za združitev oziroma delitev). Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo določbe 60.a ter 66. do 68. člena tega zakona.

(3)

Zavarovalnica mora pred ustanovitvijo podružnice v tujini pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice v tujini).

(4)

Zavarovalnica mora pred prenosom zavarovalnih pogodb na drugo zavarovalnico pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.

(5)

Zavarovalnica mora za sklenitev pogodbe, s katero prenese pomemben del poslovanja na drugo zavarovalnico oziroma drugo osebo, pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za prenos izločenih poslov). Zavarovalnica mora pridobiti dovoljenje za prenos izločenih poslov tudi za vsako spremembo pogodbe o izločenih poslih, če se z njo spremeni predmet pogodbe.

(6)

O dovoljenju iz drugega odstavka tega člena odloči Agencija za zavarovalni nadzor hkrati z odločitvijo o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov, razen kadar je bila zahteva za izdajo dovoljenja iz drugega odstavka tega člena vložena po tem, ko je prevzemna zavarovalnica pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov.

3.1.2. Dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov

66. člen

Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov

(1)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov je treba priložiti:

1.

poslovni načrt;

2.

statut zavarovalnice v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa;

3.

seznam delničarjev z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme in sedeža, skupnega nominalnega zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu zavarovalnice;

4.

za delničarje – pravne osebe, ki so imetniki kvalificiranih deležev,

-

izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra,

-

če je delničar delniška družba pa tudi izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini; za delničarje, ki so tuje pravne osebe je potrebno listine predložiti v overjenem prevodu,

-

računovodske izkaze za zadnji dve poslovni leti;

5.

seznam oseb, ki so povezane z imetniki kvalificiranih deležev, z opisom načina povezave;

6.

pogodbe o opravljanju izločenih poslov, kadar bo zavarovalnica za opravljanje posameznih poslov pooblastila druge osebe;

7.

opis metode porazdelitve prihodkov in odhodkov na obe zavarovalni skupini.

(2)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov mora biti priloženo tudi potrdilo pooblaščenega aktuarja, da bo zavarovalnica sposobna zagotavljati kapitalsko ustreznost glede na vrste zavarovanj in obseg poslov, ki jih bo opravljala.

66.a člen

Posvetovanje s pristojnimi organi drugih držav članic Evropske unije

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor se mora pred izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov posvetovati s pristojnimi nadzornimi organi druge države članice, če je zavarovalnica, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja:

1.

podrejena oseba zavarovalnice ali druge nadzorovane finančne organizacije, ki je v drugi državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalniških storitev, bančnih storitev ali storitev v zvezi z vrednostnimi papirji;

2.

podrejena oseba osebe, ki je nadrejena zavarovalci ali drugi nadzorovani finančni organizaciji, ki je v drugi državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalniških storitev, bančnih storitev ali storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor se mora pred izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov posvetovati s pristojnimi nadzornimi organi drugih držav članic tudi, če je zavarovalnica, na katero se nanaša zahteva za izdajo tega dovoljenja, družba, ki jo obvladuje ista fizična ali pravna oseba, ki obvladuje zavarovalnico ali drugo nadzorovano finančno organizacijo, ki je v drugi državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalniških storitev, bančnih storitev ali storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic posvetuje in izmenjava informacije zlasti o primernosti delničarjev, dobrem imenu in izkušnjah članov uprav družb znotraj iste skupine ter tudi o izpolnjevanju kadrovskih, organizacijskih in tehničnih pogojev za opravljanje zavarovalnih poslov.

67. člen

Odločanje o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor odloči o izdaji dovoljenja za vsako zavarovalno vrsto, v kateri sme zavarovalnica opravljati zavarovalne posle.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v posamezni zavarovalni vrst, če ugotovi, da zavarovalnica izpolnjuje pogoje za opravljanje zavarovalnih poslov v tej zavarovalni vrsti.

(3)

V izreku dovoljenja Agencija za zavarovalni nadzor izrecno navede zavarovalne vrste, za katere dovoljenje velja. Če dovoljenje velja za vse zavarovalne vrste iz posamezne zavarovalne podskupine, lahko Agencija za zavarovalni nadzor v izreku dovoljenja navede to zavarovalno podskupino.

(4)

Ne glede na določbe prvega do tretjega odstavka tega člena odloči Agencija za zavarovalni nadzor o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj za vse zavarovalne vrste in v izreku dovoljenja navede, da velja izključno za zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj.

68. člen

Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov:

1.

če delničarji, ki so imetniki kvalificiranih deležev, nimajo dovoljenja iz prvega odstavka 18. člena tega zakona;

2.

če člani uprave nimajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave;

3.

če iz statuta zavarovalnice in druge dokumentacije izhaja, da zavarovalnica ni organizirana v skladu s tem zakonom;

4.

če iz statuta zavarovalnice in druge dokumentacije izhaja, da niso zagotovljeni pogoji za poslovanje zavarovalnice, določeni s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;

5.

če iz dokumentacije in drugih znanih okoliščin izhaja, da zavarovalnica kadrovsko, organizacijsko oziroma tehnično ne bo sposobna opravljati v poslovnem načrtu predvidenega obsega zavarovalnih poslov;

6.

če so določbe statuta zavarovalnice v nasprotju z določbami tega zakona oziroma določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi;

7.

če izračunane premije in rezervacije ne zadoščajo za trajno in polno kritje obveznosti zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb;

8.

če zavarovalnica ne izpolnjuje drugih pogojev, določenih s tem oziroma drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi za opravljanje zavarovalnih poslov oziroma za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v delu, v katerem se nanaša na obvezna zavarovanja v prometu oziroma dopolnilna zdravstvena zavarovanja, če so splošni in posebni zavarovalni pogoji v nasprotju z zakonom, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu oziroma dopolnilna zdravstvena zavarovanja.

69. člen

Prenehanje dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov

(1)

Dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov preneha:

1.

če zavarovalnica ne začne poslovati v dvanajstih mesecih od izdaje dovoljenja,

2.

če zavarovalnica preneha opravljati zavarovalne posle za več kot šest mesecev,

3.

z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije,

4.

z zaključkom redne likvidacije zavarovalnice,

5.

s prenosom vseh zavarovalnih pogodb na drugo zavarovalnico.

(2)

Če nastopi razlog iz prejšnjega odstavka, izda Agencija za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

(3)

Zavarovalnica ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem zavarovalnih poslov:

1.

v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena od dneva vročitve odločbe iz drugega odstavka tega člena,

2.

v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko, oziroma od dneva, ko ji je vročena odločba, s katero Agencija za zavarovalni nadzor odloči o začetku postopka prisilne likvidacije,

3.

v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena od dneva sprejema sklepa iz prvega odstavka 32. člena tega zakona,

4.

v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena z dnem, ko zavarovalnica pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za prenos zavarovalnih pogodb.

70. člen

Poslovni načrt

(1)

Poslovni načrt iz 1. točke prvega odstavka 66. člena tega zakona mora vsebovati:

1.

temelje poslovne politike,

2.

navedbo posameznih zavarovalnih vrst, v katerih bo zavarovalnica opravljala zavarovalne posle,

3.

program predvidenega pozavarovanja s tabelami maksimalnega kritja za vse zavarovalne vrste,

4.

izračun zneska minimalnega kapitala iz 110. oziroma 111. člena tega zakona opredelitev posamičnih sestavin, ki ga sestavljajo,

5.

predvideno višino ustanovnih stroškov, organizacijskih stroškov in stroškov razvijanja ter vire financiranja teh stroškov,

6.

oceno predvidenega likvidnostnega položaja in finančna sredstva, ki bodo na razpolago za kritje obveznosti in za zagotovitev kapitalske ustreznosti,

7.

elaborat o pričakovanih poslovnih izidih za najmanj triletno obdobje, zlasti o pričakovanih premijskih prihodkih, pričakovanih odškodninah oziroma zavarovalninah, pričakovanih stroških za provizije in drugih obratovalnih stroških ter o pričakovanem oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij in rezerv.

(2)

Če se poslovni načrt nanaša na zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj, mora vsebovati sestavine iz 1., 4., 5. in 7. točke prejšnjega odstavka ter podatke ali dokazila o:

1.

naravi nevarnosti, ki jih pozavarovalnica želi kriti,

2.

vrstah ureditev pozavarovanja, ki jih pozavarovalnica želi sklepati s cedenti,

3.

vodilnih načelih glede retrocesije.

(3)

Če namerava zavarovalnica opravljati obvezna zavarovanja v prometu oziroma dopolnilna zdravstvena zavarovanja, mora poslovni načrt obsegati tudi splošne in posebne zavarovalne pogoje, premijske sisteme ter druge zavarovalne podlage za izračun zavarovalnih premij in za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij.

(4)

Če namerava zavarovalnica opravljati zavarovalne posle v zavarovalni vrsti iz 18. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona, mora poslovni načrt obsegati tudi opis sredstev, s katerimi zavarovalnica razpolaga, in ki so potrebna za izpolnitev nedenarnih obveznosti (nudenja pomoči) zavarovalnice iz teh zavarovanj.

71. člen

Pričetek opravljanja zavarovalnih poslov v posamezni zavarovalni vrsti
Zavarovalnica mora obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor o začetku oziroma prenehanju opravljanja zavarovalnih poslov v posamezni zavarovalni vrsti, za katere je pridobila dovoljenje.

72. člen

Sprememba zavarovalnih vrst

(1)

Zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v določenih zavarovalnih vrstah, mora v primeru, če namerava pričeti z opravljanjem zavarovalnih poslov v drugih zavarovalnih vrstah, pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za takšno spremembo zavarovalnih vrst.

(2)

Za dovoljenje za spremembo zavarovalnih vrst iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 66. do 70. člena tega zakona.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za spremembo zavarovalnih vrst tudi:

1.

če ugotovi, da bi bilo zaradi opravljanja poslov v zavarovalni vrsti, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja, ogroženo poslovanje zavarovalnice v skladu s pravili o obvladovanju tveganj,

2.

če zavarovalnica ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.

3.1.3. Pooblaščeni aktuar

73. člen

Pooblaščeni aktuar

(1)

Pooblaščeni aktuar je oseba, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

da je uspešno opravila preizkus strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja,

2.

da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje in gospodarstvo na zaporno kazen najmanj treh mesecev,

3.

da ji v preteklosti ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor predpiše pogoje za pridobitev in preizkus strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja.

(4)

Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja:

1.

če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,

2.

če je bil pooblaščeni aktuar pravnomočno nepogojno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje in gospodarstvo na zaporno kazen najmanj treh mesecev,

3.

če pooblaščeni aktuar huje krši pravila aktuarske stroke.

(5)

Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija za zavarovalni nadzor hkrati izreče, da se dovoljenje ne odvzame, če pooblaščeni aktuar v času, ki ga določi Agencija za zavarovalni nadzor, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od treh let (v nadaljnjem besedilu: preizkusna doba), ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: pogojni odvzem dovoljenja). Preizkusna doba začne teči z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja.

(6)

Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če pooblaščeni aktuar v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.

(7)

O odvzemu dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja mora Agencija za zavarovalni nadzor obvestiti zavarovalnice, za katere oseba, ki ji je bilo dovoljenje odvzeto, opravlja naloge pooblaščenega aktuarja.

(8)

Nadzor nad pooblaščenimi aktuarji opravlja Agencija za zavarovalni nadzor. Za nadzor nad pooblaščenim aktuarjem se smiselno uporabljajo določbe 172., 173., 174., 175., 177., 179., 180., 183. in 184. člena tega zakona.

74. člen

Imenovanje pooblaščenega aktuarja

(1)

Zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, mora imenovati pooblaščenega aktuarja.

(2)

Za pooblaščenega aktuarja ne more biti imenovana oseba, ki v zavarovalnici opravlja funkcijo člana uprave ali prokurista ali ki je posredno ali neposredno udeležena v zavarovalnici z več kot 0,1‰ deleža v glasovalnih pravicah ali deleža v kapitalu.

(3)

O imenovanju pooblaščenega aktuarja mora zavarovalnica obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.

(4)

Če zavarovalnica v treh mesecih ne imenuje pooblaščenega aktuarja oziroma za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja imenuje osebo, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, imenuje pooblaščenega aktuarja Agencija za zavarovalni nadzor.

75. člen

Razrešitev pooblaščenega aktuarja

(1)

Če po imenovanju pooblaščenega aktuarja Agencija za zavarovalni nadzor imenovani osebi odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja oziroma, če v zvezi z imenovano osebo nastopijo okoliščine iz drugega odstavka 74. člena tega zakona, mora zavarovalnica imenovati novega pooblaščenega aktuarja.

(2)

Če zavarovalnica v primeru iz prejšnjega odstavka ne imenuje novega pooblaščenega aktuarja, ji Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo o odpravi kršitev naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od 60 dni, imenuje novega pooblaščenega aktuarja.

(3)

Če zavarovalnica v roku iz prejšnjega odstavka ne imenuje novega pooblaščenega aktuarja, ga imenuje Agencija za zavarovalni nadzor.

76. člen

Naloge pooblaščenega aktuarja

(1)

Pooblaščeni aktuar mora preveriti, ali se izračunavajo premije in oblikujejo zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi in ali so izračunane oziroma oblikovane tako, da zagotavljajo trajno izpolnjevanje vseh obveznosti zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb.

(2)

Uprava mora dati pooblaščenemu aktuarju na razpolago vse podatke, ki jih ta potrebuje za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka.

(3)

Pooblaščeni aktuar mora nadzornemu svetu in upravi hkrati z mnenjem k letnemu poročilu iz 158. člena tega zakona predložiti poročilo o ugotovitvah pooblaščenega aktuarja v zvezi z nadzorom, ki ga je v preteklem poslovnem letu opravljal na podlagi prvega odstavka tega člena. Poročilo mora obsegati zlasti razloge za pritrdilno mnenje, mnenje s pridržkom oziroma odklonilno mnenje pooblaščenega aktuarja k letnim izkazom.

(4)

Če pooblaščeni aktuar pri opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da se premije ne izračunavajo oziroma zavarovalno-tehnične rezervacije ne oblikujejo v skladu s predpisi oziroma, da so izračunane oziroma oblikovane tako, da je ogroženo trajno izpolnjevanje vseh obveznosti zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb, mora o tem nemudoma poročati upravi zavarovalnice. Če uprava poročila pooblaščenega aktuarja ne upošteva na ustrezen način, mora pooblaščeni aktuar o tem nemudoma obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.

(5)

Pooblaščeni aktuar mora ob prenehanju funkcije pooblaščenega aktuarja v zavarovalnici v osmih dneh po prenehanju obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.

76.a člen

Register pooblaščenih aktuarjev

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor vodi register pooblaščenih aktuarjev.

(2)

Register pooblaščenih aktuarjev je javen in zanj ne veljajo določbe 101. člena tega zakona. Register pooblaščenih aktuarjev mora Agencija za zavarovalni nadzor objaviti na svojih spletnih straneh.

(3)

Pooblaščeni aktuar, vpisan v register pooblaščenih aktuarjev, mora Agencijo za zavarovalni nadzor obvestiti o vsaki spremembi podatkov, vpisanih v register pooblaščenih aktuarjev, in sicer v osmih dneh od spremembe.

(4)

Register vsebuje te podatke: ime, priimek, zaporedno številko in datum izdaje dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja.

(5)

Agencija za zavarovalni nadzor predpiše postopek vpisa in izbrisa vpisnih podatkov.

(6)

Vpis pooblaščenega aktuarja v register pooblaščenih aktuarjev ne predpostavlja, da bo Agencija za zavarovalni nadzor nadzirala delo pooblaščenega aktuarja. Agencija za zavarovalni nadzor nadzira le pooblaščene aktuarje, ki naloge pooblaščenega aktuarja opravljajo v zavarovalnicah.

3.1.4. Prenos izločenih poslov

77. člen

Pogodba o prenosu izločenih poslov

(1)

Pogodba o prenosu izločenih poslov je pogodba, s katero zavarovalnica prenese pomemben del poslovanja na drugo zavarovalnico oziroma drugo osebo.

(2)

Za pogodbe iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti pogodbe, s katerimi zavarovalnica za nedoločen čas oziroma za daljše obdobje prenese opravljanje naslednjih poslov v celoti ali v znatnem obsegu (v nadaljnjem besedilu: izločeni posli):

1.

zastopanje pri sklepanju zavarovalnih pogodb;

2.

upravljanje s kritnim premoženjem zavarovalnice oziroma kritnim skladom;

3.

obdelavo škodnih primerov;

4.

vodenje računovodstva;

5.

vzdrževanje in vodenje zbirk osebnih podatkov iz drugega odstavka 154. člena tega zakona;

6.

računalniška obdelava podatkov.

(3)

Pogodba o prenosu izločenih poslov mora določati obveznost osebe, ki prevzema opravljanje izločenih poslov, da zavarovalnici posreduje podatke iz drugega odstavka 79. člena tega zakona, ki jih sme zavarovalnica uporabiti samo za namen iz drugega odstavka 79. člena tega zakona.

78. člen

Dovoljenje za prenos izločenih poslov

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za dovoljenje za prenos izločenih poslov, če bi bili glede na vrsto oziroma obseg izločenih poslov lahko ogroženi interesi zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev, ali če bi bilo zaradi prenosa izločenih poslov lahko onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad zavarovalnimi posli, ki jih opravlja zavarovalnica.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko veljavnost dovoljenja veže na določene pogoje, če je to potrebno za zaščito interesov zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev.

79. člen

Nadzor nad opravljanjem izločenih poslov

(1)

Določbe tega zakona o nadzoru nad zavarovalnicami se smiselno uporabljajo tudi za nadzor nad osebo, ki opravlja izločene posle.

(2)

Zavarovalnica mora na zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor tej posredovati vse podatke o pravnem in finančnem položaju ter poslovanju osebe, s katero je sklenila pogodbo o prenosu izločenih poslov.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za prenos izločenih poslov:

1.

če nastopijo okoliščine iz prvega odstavka 78. člena tega zakona,

2.

če zavarovalnica ne izpolni pogojev, določenih na podlagi drugega odstavka 78. člena tega zakona.

3.1.5. Prenos zavarovalnih pogodb

80. člen

Prenos zavarovalnih pogodb

(1)

Zavarovalnica lahko s pogodbo na drugo zavarovalnico (v nadaljnjem besedilu: prevzemna zavarovalnica) prenese zavarovalne pogodbe v posamezni zavarovalni skupini ali zavarovalni vrsti (v nadaljnjem besedilu: zavarovalni portfelj) hkrati s prenosom kritnega premoženja v vrednosti rezervacij, ki jih je potrebno oblikovati za zavarovalni portfelj, ki je predmet prenosa, oziroma kritnega sklada, ki ga je potrebno oblikovati za zavarovalni portfelj, ki je predmet prenosa.

(2)

Za prenos zavarovalnih pogodb ni potrebno soglasje zavarovalcev.

(3)

Pogodba iz prvega odstavka tega člena prične učinkovati z dnem, ko zavarovalnica pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za prenos zavarovalnih pogodb. Pred tem zavarovalnega portfelja ni dovoljeno prenesti na prevzemno zavarovalnico.

(4)

Prevzemna zavarovalnica mora o prenosu zavarovalnih pogodb obvestiti zavarovalce z objavami v sredstvih javnega obveščanja na območju, na katerem zavarovanja, ki se prenašajo, krijejo nevarnosti, razen ob zavarovanju izvoznih kreditov, pri čemer je treba zavarovalce obvestiti v sredstvih javnega obveščanja na območju njihovega sedeža. Pozavarovalnicam pri obveščanju zavarovalcev ni treba uporabljati sredstev javnega obveščanja.

(5)

Zavarovalnica lahko prenese zavarovalne pogodbe na:

1.

drugo zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji,

2.

svojo podružnico oziroma podružnico druge zavarovalnice, s sedežem v Republiki Sloveniji, če ima podružnica sedež v državi članici,

3.

zavarovalnico države članice oziroma njeno podružnico v Republiki Sloveniji oziroma drugi državi članici,

4.

podružnico tuje zavarovalnice, če je sedež podružnice v Republiki Sloveniji,

5.

podružnico tuje zavarovalnice, če je sedež podružnice v državi članici, in če zavarovanja, ki so predmet prenosa, krijejo izključno nevarnosti v tej državi članici.

(6)

Zavarovalnica mora zavarovalne pogodbe prenesti na prevzemno zavarovalnico najpozneje v treh mesecih od dneva prejema dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za prenos zavarovalnih pogodb, sicer dovoljenje za prenos zavarovalnih pogodb preneha.

(7)

Zavarovalnica mora v roku 30 dni od dneva prenosa zavarovalnih pogodb Agenciji za zavarovalni nadzor predložiti dokazila, da so bile zavarovalne pogodbe prenesene na prevzemno zavarovalnico.

(8)

Če zavarovalnica Agenciji za zavarovalni nadzor v roku štirih mesecev od dneva prejema dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb ne predloži dokazil iz sedmega odstavka tega člena, oziroma če iz dokazil ne izhaja, da so bile zavarovalne pogodbe prenesene v roku iz šestega odstavka tega člena, Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo ugotovi, da je dovoljenje za prenos zavarovalnih pogodb prenehalo veljati.

81. člen

Zahteva za izdajo dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb
Zahteva za izdajo dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb mora obsegati:

1.

seznam zavarovalnih pogodb po posameznih zavarovalnih vrstah, ki so predmet prenosa, s splošnimi pogoji za ta zavarovanja, in izračuni rezervacij za ta zavarovanja;

2.

seznam kritnega premoženja oziroma premoženja kritnega sklada z navedbo vrednosti in podatkov, na podlagi katerih je mogoče preveriti izračun te vrednosti;

3.

v primeru iz 1., 2. in 4. točke petega odstavka 80. člena tega zakona: spremembo poslovnega načrta prevzemne zavarovalnice, ki je potrebna zaradi prevzema zavarovalnih pogodb;

4.

pogodbo o prenosu zavarovalnih pogodb.

82. člen

Odločanje o dovoljenju za prenos zavarovalnih pogodb

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb, če je vrednost kritnega premoženja oziroma premoženja kritnega sklada nižja od višine rezervacij, ki jih je potrebno oblikovati za zavarovalni portfelj, ki je predmet prenosa, oziroma če obstojajo drugi razlogi, zaradi katerih bi lahko bili ogroženi interesi zavarovalcev.

(2)

V primerih iz 1., 2. in 4. točke petega odstavka 80. člena tega zakona Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja tudi, če prevzemna zavarovalnica ne izpolnjuje pogojev za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalnih skupinah oziroma vrstah, ki so predmet prenosa, oziroma če bi bilo zaradi prevzema portfelja ogroženo poslovanje prevzemne zavarovalnice v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.

(3)

Če zavarovalnica prenaša zavarovalne pogodbe na svojo podružnico v državi članici, mora Agencija za zavarovalni nadzor pred odločitvijo o izdaji dovoljenja zaprositi za mnenje pristojni nadzorni organ države članice. Če pristojni nadzorni organ države članice v roku treh mesecev od prejema zaprosila ne odgovori, se šteje, da prenosu zavarovalnih pogodb ne nasprotuje.

(4)

V primeru iz 3. točke petega odstavka 80. člena tega zakona lahko Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za prenos zavarovalnih pogodb samo, če pristojni nadzorni organ države članice izda potrdilo, da bo zavarovalnica države članice dosegala minimalno kapitalsko ustreznost tudi po prevzemu zavarovalnih pogodb.

(5)

Če v primeru iz prejšnjega odstavka zavarovanje krije nevarnosti tudi v drugi državi članici, lahko Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za prenos zavarovalnih pogodb samo, če s prenosom soglaša pristojni nadzorni organ te države članice. Če pristojni nadzorni organ te države članice v roku treh mesecev od prejema zahteve za soglasje o soglasju ne odloči, se šteje, da s prenosom soglaša.

(6)

Določbe četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, če se zavarovalne pogodbe prenašajo na podružnico švicarske zavarovalnice v Republiki Sloveniji.

(7)

Če potrebuje tuja zavarovalnica za prenos zavarovalnih pogodb njene podružnice v državi članici soglasje Agencije za zavarovalni nadzor, mora Agencija za zavarovalni nadzor odločiti o tem soglasju.

(8)

Če zavarovalnica države članice prenaša zavarovalne pogodbe na svojo podružnico v Republiki Sloveniji, mora Agencija za zavarovalni nadzor morebitne ugovore proti prenosu sporočiti pristojnemu nadzornemu organu države članice v roku treh mesecev od prejema zaprosila za mnenje.

(9)

Če je za prenos zavarovalnih pogodb zavarovalnice države članice potrebno potrdilo Agencije za zavarovalni nadzor v smislu četrtega odstavka tega člena, mora Agencija za zavarovalni nadzor izdati ustrezno potrdilo oziroma odločiti o zavrnitvi zahteve za izdajo takega potrdila.

(10)

Če zavarovalnica države članice prenaša zavarovalne pogodbe na zavarovalnico te ali druge države članice in zavarovanja, ki so predmet prenosa, krijejo tudi nevarnosti v Republiki Sloveniji, lahko Agencija za zavarovalni nadzor zavrne soglasje v smislu petega odstavka tega člena, če s prenosom interesi zavarovalcev niso zaščiteni v zadostni meri. O zavrnitvi soglasja mora odločiti v roku treh mesecev od prejema obvestila pristojnega nadzornega organa države članice o nameravanem prenosu.

3.2. Zavarovalni pogoji in obveščanje zavarovalcev

83. člen

Zavarovalna pogodba in splošni zavarovalni pogoji

(1)

Če zavarovanje krije nevarnosti v Republiki Sloveniji, mora zavarovalna pogodba obsegati zlasti določbe o:

1.

dogodkih, z nastopom katerih nastane obveznost zavarovalnice opraviti izpolnitev na podlagi zavarovalne pogodbe, in primerih, v katerih je zaradi posebnih razlogov obveznost zavarovalnice izključena;

2.

načinu izpolnitve, obsegu in dospelosti obveznosti zavarovalnice;

3.

določitvi in plačilu premije in o pravnih posledicah, če premija ni plačana;

4.

trajanju zavarovalne pogodbe, in sicer zlasti:

-

če in na kakšen način se trajanje molče podaljša,

-

če, na kakšen način in v katerem časovnem trenutku je zavarovalno pogodbo mogoče odpovedati oziroma sicer v celoti oziroma delno razvezati, in kakšne so obveznosti zavarovalnice v takšnih primerih. V primeru življenjskih zavarovanj rok za odpoved pogodbe ne sme biti krajši od štirinajstih in ne daljši od tridesetih dni od dneva sklenitve zavarovalne pogodbe;

5.

izgubi zahtevkov iz zavarovalne pogodbe v primeru zamude rokov;

6.

v primeru življenjskih zavarovanj tudi o pogojih in obsegu izplačil akontacij in posojil na zavarovalno polico, o pogojih, pod katerimi je zavarovalec udeležen na dobičku zavarovalnice, in merilih za izračun te udeležbe, ter o pogojih in načinu izračuna odkupne vrednosti ter kapitalizacije;

7.

v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana z vrednostjo enote premoženja investicijskih skladov, tudi o:

-

znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,

-

višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),

-

višini in načinu obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja investicijskih skladov,

-

znesku predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0%, 4%, in 8% oziroma realnih letnih stopnjah donosa 0%, 0,5% in 4,5%, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;

8.

v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana s spremembo indeksa vrednostnih papirjev oziroma drugo referenčno vrednostjo, tudi o:

-

znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,

-

višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),

-

načinu izračuna oziroma določitve vrednosti indeksa oziroma druge referenčne vrednosti, vključno z razkritjem vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki vplivajo na vrednost indeksa oziroma drugo referenčno vrednost,

-

znesku predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0%, 4%, in 8% oziroma realnih letnih stopnjah donosa 0%, 0,5% in 4,5%, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;

9.

v primeru življenjskih zavarovanj (21. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona) iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno vezana na vrednost enote premoženja kritnega sklada, tudi o:

-

znesku oziroma načinu obračuna nevarnostne premije in premije za dodatne nevarnosti,

-

višini vseh posrednih in neposrednih stroškov, vključno z razkritjem metodologije oziroma načinom obračuna teh stroškov (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani oziroma upoštevani),

-

višini in načinu obračuna vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja kritnega sklada (stroški, ki v zavarovalni pogodbi niso razkriti, ne morejo biti obračunani v breme kritnega sklada),

-

znesek predvidenih prihodnjih obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, ki se izračuna z uporabo obrestno-obrestnega računa pri naslednjih nominalnih letnih stopnjah donosa 0%, 4%, in 8% oziroma realnih letnih stopnjah donosa 0%, 0,5% in 4,5%, če prikaz vsebuje tudi ponazoritev vpliva inflacije;

10.

v primeru zdravstvenih zavarovanj, pri katerih se oblikujejo rezervacije za starost oziroma matematične rezervacije, tudi o pogojih in načinu izračunavanja teh rezervacij in s tem povezanih sprememb premije zaradi staranja zavarovanca, o pravicah, ki izhajajo iz že oblikovanih rezervacij za starost oziroma matematičnih rezervacij v primeru prenehanja zavarovanja oziroma v primeru menjave zavarovanja v okviru istega zavarovatelja ali v primeru menjave zavarovatelja ter o vplivih drugih dejavnikov na spreminjanje premije.

(2)

V primeru družbe za vzajemno zavarovanje so obvezne določbe iz prejšnjega odstavka lahko namesto v zavarovalni pogodbi vsebovane v statutu.

(3)

Določbe zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka tega člena lahko v škodo zavarovalca odstopajo od splošnih zavarovalnih pogojev samo:

1.

če so za to podani razlogi, ki so utemeljeni glede na predmet zavarovanja, in

2.

če je zavarovalec na takšno odstopanje izrecno pisno pristal.

(4)

V primeru zavarovanja stroškov postopka iz 17. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona zavarovalna pogodba ne sme določati, da zavarovalnica krije samo stroške pravnega zastopanja po odvetniku oziroma drugi osebi, ki jo imenuje zavarovalnica.

(5)

Zavarovalna pogodba ne sme biti v nasprotju s prisilnimi določbami drugih zakonov, ki urejajo zavarovalno pogodbo oziroma posamezne vrste zavarovalnih pogodb.

(6)

Zavarovalnice vse ponudnike oziroma potencialne zavarovance, ki želijo dostopiti do zavarovalnih storitev, obravnavajo enako, vendar v postopku selekcije in ocene nevarnosti ter pri določanju premij in pri izplačevanju zavarovalnin lahko upoštevajo merila zavarovalne stroke oziroma le naslednje zavarovančeve osebne okoliščine in značilnosti: starost, zdravstveno stanje, invalidnost in poklic ter druge osebne okoliščine, ki lahko utemeljeno vplivajo na višino prevzete nevarnosti, razen spola, materinstva in nosečnosti.

(7)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko zavarovalnice v postopku selekcije in ocene nevarnosti pri sklepanju zavarovanj ter pri določanju premij in pri izplačevanju zavarovalnin v zvezi z zavarovanji iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj in zavarovalne vrste nezgodno zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje, upoštevajo osebno okoliščino spola, kadar jo na podlagi ustreznih in točnih aktuarskih in statističnih podatkov uporabljajo kot odločilni faktor pri oceni tveganja. Statistični urad Republike Slovenije zagotavlja redno zbiranje, objavljanje in posodabljanje točnih podatkov, pomembnih za uporabo spola kot odločilnega aktuarskega faktorja.

(8)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se dopolnilno zdravstveno zavarovanje izvaja v skladu z določbami zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.

(9)

Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino določb zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka tega člena.

84. člen

Obveščanje zavarovalcev ob sklenitvi zavarovalne pogodbe

(1)

Kadar je zavarovalec fizična oseba, mora zavarovalnica ob sklenitvi zavarovalne pogodbe iz 83. člena tega zakona s pisnim obvestilom zavarovalca seznaniti s podatki o:

1.

firmi, pravno organizacijski obliki, sedežu in naslovu zavarovalnice in podružnice, preko katere se sklepa zavarovalna pogodba;

2.

splošnih zavarovalnih pogojih, ki veljajo za zavarovalno razmerje, in pravu, ki velja za zavarovalno pogodbo;

3.

kadar se za zavarovalno razmerje ne uporabljajo splošni pogoji: o načinu izpolnitve, obsegu in dospelosti obveznosti zavarovalnice;

4.

času trajanja zavarovalne pogodbe;

5.

o višini premije, pri čemer mora biti zavarovalna premija razčlenjena na zavarovalno premijo za posamezne nevarnosti, če zavarovalno razmerje krije nevarnosti iz več zavarovalnih vrst, in o višini prispevkov, davkov in drugih stroškov, ki se zaračunavajo poleg premije, in o skupnem znesku plačil;

6.

roku, v katerem ponudnika veže ponudba;

7.

pravici do preklica oziroma odstopa;

8.

nazivu in naslovu nadzornega organa, ki je pristojen za nadzor nad zavarovalnico.

(2)

V primeru življenjskega zavarovanja in nezgodnega zavarovanja s pravico do povračila dela zavarovalne premije, mora obvestilo zavarovalcu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obsegati tudi podatke o:

1.

osnovah in merilih za udeležbo na dobičku;

2.

tabeli odkupnih vrednosti;

3.

minimalni zavarovalni vsoti za spremembo zavarovanja v zavarovanje brez premije (kapitalizacija) in o pravicah iz takega zavarovanja;

4.

v primeru zavarovanj, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje: o kritnem skladu, ki je oblikovan za ta zavarovanja, in strukturi naložb tega kritnega sklada;

5.

o davčni ureditvi, ki velja v primeru zavarovanja.

85. člen

Obveščanje zavarovalcev v času trajanja zavarovalne pogodbe

(1)

V času trajanja zavarovalne pogodbe iz 83. člena tega zakona mora zavarovalnica zavarovalce obveščati o:

1.

spremembi firme, pravnoorganizacijske oblike, sedeža ali naslova zavarovalnice oziroma podružnice, preko katere je bila sklenjena zavarovalna pogodba;

2.

spremembah podatkov iz 3. do 5. točke prvega odstavka 84. člena tega zakona oziroma podatkov iz 1. do 4. točke drugega odstavka 84. člena tega zakona, če je do teh sprememb prišlo zaradi spremembe predpisov.

(2)

V času trajanja zavarovalne pogodbe iz drugega odstavka 84. člena tega zakona mora zavarovalnica oziroma zavarovalni posrednik enkrat letno obvestiti zavarovalca tudi o stanju udeležbe na dobičku.

86. člen

Vsebina splošnih pogojev in obvestil
Besedilo splošnih zavarovalnih pogojev in obvestil iz 84. oziroma 85. člena tega zakona mora biti enopomensko oblikovano, pregledno razčlenjeno, razumljivo in sestavljeno v slovenskem jeziku.

3.3. Opravljanje zavarovalnih poslov izven območja Republike Slovenije

87. člen

Opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici

(1)

Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle, za katere je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor, na območju države članice bodisi preko podružnice bodisi neposredno, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi te države članice.

(2)

Šteje se, da zavarovalnica opravlja zavarovalne posle v državi članici, če sklepa zavarovanja, ki krijejo nevarnosti v tej državi.

(3)

Pri določitvi države članice, v kateri zavarovanja krijejo nevarnosti, se primerno uporablja drugi odstavek 6. člena tega zakona.

88. člen

Pričetek opravljanja zavarovalnih poslov v državi članici

(1)

Zavarovalnica, ki namerava pričeti z opravljanjem zavarovalnih poslov v državi članici, mora o tem obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor in navesti državo članico, v kateri namerava pričeti z opravljanjem zavarovalnih poslov. Obvestilo mora obsegati opis zavarovalnih poslov, ki jih bo opravljala, z navedbo vrste in obsega teh poslov po posameznih zavarovalnih vrstah. Če namerava zavarovalnica v državi članici ustanoviti podružnico, mora obvestilo obsegati tudi:

1.

imena oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice;

2.

naslov podružnice v državi članici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici;

3.

spremembo poslovnega načrta z navedbo zavarovalnih vrst, v katerih namerava opravljati zavarovalne posle ter organizacijsko strukturo podružnice.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor mora najkasneje v enem mesecu obvestilo iz prejšnjega odstavka posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti zavarovalnico.

(3)

Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka mora Agencija za zavarovalni nadzor pristojnemu nadzornemu organu države članice posredovati tudi:

1.

izjavo, da zavarovalnica dosega minimalno kapitalsko ustreznost,

2.

podatke o zavarovalnih vrstah, v katerih sme zavarovalnica opravljati zavarovalne posle, v skladu z dovoljenjem za opravljanje zavarovalnih poslov.

(4)

Zavarovalnica lahko prične z opravljanjem zavarovalnih poslov v državi članici z iztekom dveh mesecev, šteto od dne, ko prejme obvestilo Agencije za zavarovalni nadzor iz drugega odstavka tega člena.

(5)

Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in dokumentacije iz prvega odstavka tega člena in ob upoštevanju načrtovanega obsega poslovanja ugotovi, da zavarovalnica ne dosega minimalne kapitalske ustreznosti, oziroma, če bi bilo zaradi začetka opravljanja zavarovalnih poslov v državi članici lahko ogroženo poslovanje zavarovalnice v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.

(6)

Agencija za zavarovalni nadzor prepove zavarovalnici nadaljnje opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici, če nastopijo okoliščine iz prejšnjega odstavka.

89. člen

Sprememba podatkov iz obvestila

(1)

Določba 88. člena tega zakona se smiselno uporablja tudi, če namerava zavarovalnica, ki je v skladu s četrtim odstavkom 88. člena tega zakona pričela z opravljanjem zavarovalnih poslov v državi članici, razširiti opravljanje zavarovalnih poslov na posle v zavarovalnih vrstah, ki niso bile navedene v obvestilu iz prvega odstavka 88. člena tega zakona, oziroma če se spremenijo druge okoliščine oziroma pogoji, o katerih je Agencija za zavarovalni nadzor obvestila pristojni nadzorni organ države članice z obvestilom iz drugega odstavka 88. člena tega zakona.