na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba I Cpg 518/2016 - odškodninska odgovornost poslovodje – protipravnost – stvarna pristojnost – gospodarski spor – delovno razmerje – retencijska pravica – pridržna pr...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
24.8.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 518/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0072561
SENAT, SODNIK
Vesna Jenko (preds.), Nada Mitrović (poroč.), Renata Horvat
INSTITUT VSRS
odškodninska odgovornost poslovodje – protipravnost – stvarna pristojnost – gospodarski spor – delovno razmerje – retencijska pravica – pridržna pravica – izvrševanje pridržne pravice – izjeme – kdaj zapade odškodninska obveznost – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči
PODROČJE VSRS
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
JEDRO
ZDR nima posebnih določb v zvezi z odškodninsko odgovornostjo poslovodij gospodarskih družb. Te določbe, ki so lex specialis, vsebuje ZGD in nanje se tožeča stranka izrecno sklicuje v trditveni podlagi obravnavane tožbe. To pomeni, da je temelj zahtevka v 258. členu ZGD - v določbah o odgovornosti člana uprave za vodenje poslov oziroma v odgovornosti člana uprave za škodo kot posledico kršitve njegove obveznosti (ki se po analogiji uporablja za odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo).
Za vprašanje stvarne pristojnosti v tej zadevi ni bistveno, da je bil toženec zaposlen pri tožnici na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ampak je odločilno to, da je bil toženec poslovodja tožnice ter da mu tožnica očita, da v tej funkciji ni ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Upnik (smiselno toženec) zapadle in neizpolnjene terjatve si ne sme pomagati tako, da bi si protipravno prilastil dolžnikovo stvar in jo zadržal, dokler dolžnik ne plača svojih zapadlih obveznosti. Ravnanje toženca ob razrešitvi s funkcije direktorja oziroma ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi je mogoče umestiti med izjeme, ki jih določa prvi odstavek 262. člena OZ, ne pa med primere iz 261. člena OZ, v katerih je izvrševanje retencijske pravice utemeljeno.
Za vprašanje stvarne pristojnosti v tej zadevi ni bistveno, da je bil toženec zaposlen pri tožnici na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ampak je odločilno to, da je bil toženec poslovodja tožnice ter da mu tožnica očita, da v tej funkciji ni ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Upnik (smiselno toženec) zapadle in neizpolnjene terjatve si ne sme pomagati tako, da bi si protipravno prilastil dolžnikovo stvar in jo zadržal, dokler dolžnik ne plača svojih zapadlih obveznosti. Ravnanje toženca ob razrešitvi s funkcije direktorja oziroma ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi je mogoče umestiti med izjeme, ki jih določa prvi odstavek 262. člena OZ, ne pa med primere iz 261. člena OZ, v katerih je izvrševanje retencijske pravice utemeljeno.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.