Odločba, da Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije ni v neskladju z Ustavo

3408. Odločba, da Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije ni v neskladju z Ustavo

Številka: U-I-17/11-7

Datum: 18. 10. 2012

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije, na seji 18. oktobra 2012

Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10 in 107/10) ni v neskladju z Ustavo.

Državni svet (v nadaljevanju predlagatelj) vlaga zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (v nadaljevanju ZSDZVZEU). Zatrjuje, da je ZSDZVZEU v neskladju z Lizbonsko pogodbo, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL C 306, 17. 12. 2007 – v nadaljevanju Lizbonska pogodba), ker v zadevah Evropske unije ne ureja vloge Državnega sveta.

Predlagatelj navaja, da v Republiki Sloveniji parlament sestavljata dva domova, Državni zbor Republike Slovenije in Državni svet, in meni, da bi morala biti v zadevah Evropske unije vloga obeh domov zakonsko urejena. ZSDZVZEU naj bi bil protiustaven prav zato, ker ne ureja vloge Državnega sveta na področju zadev Evropske unije, temveč zgolj razmerja med Državnim zborom in Vlado. Predlagatelj zatrjuje, da je njegova vloga pri obravnavi zadev Evropske unije, če jo primerjamo z vlogo drugih domov parlamentov v drugih državah članicah Evropske unije, zelo šibka. Ta šibkost naj bi se kazala tako v razmerju do Državnega zbora kot tudi v razmerju do Vlade. Meni, da bi morala biti Državni zbor in Državni svet v zadevah Evropske unije bolj enakopravna. Po mnenju predlagatelja vloga Državnega sveta v postopku sprejemanja pravnih aktov in odločitev v Evropski uniji ne bi smela biti le zaviranje in korekcija prenagljenih odločitev Državnega zbora, kakor je to značilno za notranji zakonodajni postopek, temveč bi se morala Državni zbor in Državni svet dopolnjevati in skupaj sodelovati z Vlado, ki kot izvršilna veja oblasti neposredno sodeluje pri odločanju v institucijah Evropske unije. Predlagatelj to utemeljuje s tem, da se je po uveljavitvi Lizbonske pogodbe v Evropski uniji povečala vloga nacionalnih parlamentov. Sklicuje se na 12. člen Pogodbe o Evropski uniji (UL C 83, 30. 3. 2010, prečiščena različica – v nadaljevanju PEU), ki določa, kako nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k dobremu delovanju Evropske unije, in v tem okviru izpostavlja predvsem Protokol (št. 1) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji (UL C 83, 30. 3. 2010), ki v 8. členu določa, da se v sistemih, ki niso enodomni, njegove določbe uporabljajo za vse domove, ki sestavljajo parlament. Predlagatelj zato meni, da bi tudi nacionalno pravo moralo na ustrezen način upoštevati dejstvo, da imata na ravni prava Evropske unije oba domova – torej tako Državni zbor kot Državni svet – predvideno formalno vlogo v postopkih pred institucijami Evropske unije. Ker pa je izpodbijani ZSDZVZEU na področju zadev Evropske unije uredil samo položaj Državnega zbora, Državni svet pa je v celoti spregledal, naj bi glede Državnega sveta v nacionalnem pravnem redu obstajala pravna praznina, ki je v neskladju z Lizbonsko pogodbo.