Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike...

692. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019–junij 2020 (DeUDIEU1920)

Na podlagi 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13 in 38/17) in v zvezi z drugim odstavkom 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10, 107/10 in 30/15) je Državni zbor na seji 8. marca 2019 sprejel

D E K L A R A C I J O
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019–junij 2020 (DeUDIEU1920)

Ob zavedanju poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ter vloge Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) kot njene članice, ob ponovni potrditvi zavezanosti skupnim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), v želji po odločnem uveljavljanju ciljev Slovenije v institucijah EU, še zlasti v Svetu EU, ob upoštevanju 18-mesečnega programa Sveta EU (1. januar 2019–30. junij 2020) in Delovnega programa Komisije za leto 2019, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Slovenija, Državni zbor s to deklaracijo sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Slovenija srečevala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja posameznih zakonodajnih aktov in drugih dokumentov EU v obdobju januar 2019–junij 2020, ter se v okviru svojih pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.

DEKLARACIJA O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2019–JUNIJ 2020

Obdobje te deklaracije zaznamuje kar nekaj neznank – izteka se petletni institucionalni in zakonodajni cikel, z njim pa tudi usmeritve iz sedanje Strateške agende in desetih prednostnih nalog sedanje Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija). Evropske volitve maja 2019 bodo prinesle nova politična razmerja v Evropskem parlamentu in nove voditelje institucij EU, ki bodo izvajali novo Strateško agendo. Njene temeljne prioritete bodo zasnovali voditelji držav članic EU na neformalnem vrhu 9. maja 2019 v romunskem Sibiu in jo nato potrdili na junijskem zasedanju Evropskega sveta. Iz EU bo tudi prvič izstopila ena od njenih pomembnejših držav članic – Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (Združeno kraljestvo).

Kljub tem institucionalnim in strateškim spremembam se bo Slovenija v skladu s svojimi sprejetimi načelnimi izhodišči glede prihodnosti EU dosledno in dejavno zavzemala za trdno, tesno povezano in enotno EU, ki se bo sposobna učinkovito soočati s prihodnjimi izzivi. Še naprej bomo zagovarjali spoštovanje enakosti in solidarnosti držav članic kot dveh ključnih načel evropskega integracijskega procesa ter jasna pravila igre, ki morajo veljati za vse enako. Unija, za kakršno se Slovenija zavzema v vseh letih svojega članstva, temelji na vladavini evropskega in mednarodnega prava, ki so ji zavezane vse države članice, in na skupnih vrednotah, ki so Unijo izoblikovale v izjemen primer nadnacionalnega povezovanja v svetu. Slovenija bo tvorno in prepričano delovala za to, da se razlike in delitve v EU ne bodo poglabljale, saj razumemo enotnost držav članic kot odločilen dejavnik njenega nadaljnjega razvoja.

Proces razprave voditeljev držav članic in institucij EU o prihodnosti Evrope se bo tudi v letu 2019 nadaljeval v Evropskem svetu kot osrednjem forumu skupnega razmisleka in odločanja, na podlagi Agende voditeljev, ki jo je septembra 2017 predlagal predsednik Tusk. Agenda je osredotočena na konkretna področja, ki so v ospredju skrbi državljanov EU: varnost, migracije, reforma evrskega območja in prihodnje financiranje EU, brezposelnost in druga socialna vprašanja. EU mora zagotavljati svojim državljanom zunanjo in notranjo varnost ter ščititi nacionalne in evropsko identiteto. Gospodarska in socialna konvergenca sta pomembna predpogoja za dolgoročno stabilnost in enotnost EU. Moramo biti sposobni ustvarjati delovna mesta ter krepiti vzdržno rast za vse v celotni EU. Pri določanju skupnih interesov moramo izhajati iz predhodnega razumevanja vsake države članice ter iz medsebojne solidarnosti. V strateškem interesu Slovenije je tako kot doslej biti del najtesneje povezanega dela EU.

Okvirno oceno iztekajočega se mandata je podal predsednik Komisije Juncker v svojem zadnjem govoru o stanju Unije jeseni 2018 v Evropskem parlamentu. Izpostavil je še vrsto pomembnih političnih sporočil in napovedal delo v zadnjem obdobju mandata sedanje Komisije pred naslednjimi volitvami.

Po soočenju z gospodarsko in finančno krizo, ki je prizadela številne države članice in postavila na preizkušnjo trdnost evrskega območja, je EU v zadnjih letih uspela doseči pozitivne gospodarske rezultate. Okrepljena trgovinska moč EU, ki prihaja do izraza tako v odnosih s Kitajsko kot z ZDA, je tudi rezultat tega, da EU govori z enim glasom, kar je treba doseči tudi pri drugih vprašanjih globalnega pomena. Pri tem je posebej pomembna potreba po nadaljnjem izvozu stabilnosti v soseščino EU, saj s tem zagotavljamo varnost za svoje državljane in prispevamo k bolj uravnoteženemu svetovnemu razvoju.

EU mora združevati politično in ekonomsko moč posameznih članic, hkrati pa v mednarodni skupnosti ostati zavezana multilateralnemu delovanju. Sodobni geopolitični kontekst od EU zahteva sposobnost močnejšega sooblikovanja svetovne politike. Preseči bi bilo treba delitve in narediti korak k večji suverenosti Evrope, samozavestne zaradi svojih civilizacijskih pridobitev in temeljnih vrednot. Pot do tega pa vodi preko uresničitve zavez in danih obljub. Za državljane, ki dajejo legitimnost obstoju Unije, namreč štejejo le doseženi rezultati.

Program tria predsedstev Sveta EU za obdobje januar 2019–junij 2020 je zavezan zagotavljanju nemotenega prehoda v nov institucionalni in zakonodajni cikel ter dokončanju odprtih zadev iz sedanje Strateške agende. Tudi v tem programu so kot nujna stalnica delovanja poudarjene skupne vrednote Unije. Naslednje tri predsedujoče države so se skupaj zavezale h krepitvi zaupanja državljanov in podjetij v evropski projekt ter k razvoju konkurenčnosti, gospodarski rasti in podpori naložb. Posebno pozornost bodo posvetile ekonomski, socialni in ozemeljski koheziji. Krepiti in ohranjati želijo multilateralni sistem ter uresničevati cilje Agende 2030 za trajnostni razvoj znotraj in zunaj EU. Trio predsedstev si bo prizadeval za enotnost in soglasje na ravni EU. Zavezan bo transparentnemu delovanju EU, ki bo blizu državljanom in bo spoštovala načeli dobrega vodenja in boljše zakonodaje. Pomembna segmenta njihovega delovanja bosta tudi izboljševanje poznavanja EU in ozaveščanje o konkretnih rezultatih politik EU, zlasti med mladimi.

Te usmeritve so vodilo tudi za Slovenijo, ki bo sodelovala pri nadaljnjem intenzivnem delu v obdobju do evropskih volitev spomladi prihodnje leto in po vzpostavitvi novega institucionalnega vodstva EU. Zavzemamo se za doseganje soglasja o najpomembnejših zakonodajnih pobudah, ki so še v pripravi: predvsem pri ukrepih za obvladovanje migracijskih izzivov, za dokončanje ekonomske in monetarne unije, pogajanjih o večletnem finančnem okviru in nadaljnji poglobitvi notranjega trga. Tudi v Sloveniji smo namreč prepričani, da bi bila v času pred volitvami v Evropski parlament ravno demonstracija zmožnosti doseganja kompromisov in reševanja skupnih izzivov najboljša popotnica za zmago evropsko usmerjenih političnih sil. Za Slovenijo je zelo pomemben poudarek, ki se nanaša na krepitev in zaščito demokracije ter vrednot v okviru vladavine prava.

Ob pregledu zapisanih strateških ciljev iz Deklaracije za obdobje julij 2017–december 2018 ugotavljamo, da so bila prizadevanja Slovenije za uresničevanje teh ciljev v preteklem letu in pol dosledna.

Med njimi želimo omeniti predvsem prizadevanja za izboljšanje komunikacije z državljani in njihovo vključitev v posvetovanja o prihodnosti EU. Slovenija je v zadnjih letih izvedla številne razprave s splošno in strokovno javnostjo o različnih vidikih prihodnosti EU, v letu 2018 pa se je pridružila projektu vseevropskega posvetovanja z državljani, ki je omogočil izmenjavo izkušenj med državami članicami in se zaključil s skupnim poročilom o rezultatih posvetovanj, s katerim so se na decembrskem zasedanju seznanili voditelji EU.

Posvetovanja so pokazala, da je podpora slovenskih državljanov evropskemu projektu ne glede na vse krize, ki smo jih doživeli od časa našega vstopa v EU, trdna. Državljani se zavedajo zgodovinskega pomena EU za ohranjanje miru na celini, se identificirajo z deklariranimi vrednotami EU kot pravo usmeritvijo v spreminjajočih se razmerah v svetu, hkrati pa v svojem vsakdanjem življenju občutijo tudi številne praktične koristi članstva. Na nekaterih področjih, tudi tistih, ki so tradicionalno v pristojnosti držav članic, bi si državljani želeli več Evrope (med drugim pri socialni politiki, izobraževanju, varnosti). Po drugi strani pa bi si državljani želeli več vpliva svoje države v okviru EU. Posvetovanja so potrdila, da je za večjo demokratizacijo EU nujna stalna praksa aktivne participacije državljanov. Treba je slišati vsa mnenja, tudi evroskeptična ali kritična. K večjemu poenotenju EU in suverenosti na svetovnem prizorišču bi gotovo pripomogel razvoj evropske identitete, v tem okviru so ključne mlade generacije. Cilj civilnega dialoga o evropskih zadevah je med drugim tudi povečanje volilne udeležbe, s tem pa krepitev demokratične legitimnosti. Slovenija si bo prizadevala za izboljšanje posvetovalne prakse pri oblikovanju politik EU.

V naslednjem obdobju delovanja EU in Slovenije se bosta nadaljevala dva obsežna horizontalna procesa, ki zadevata vse politike EU: dokončanje izstopa Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz EU in vzpostavitev prihodnjega odnosa z Združenim kraljestvom ter pogajanja o večletnem finančnem okviru po letu 2020.

Izstop Združenega kraljestva iz EU bo zagotovo zahteval določeno mero konsolidacije EU. Imel bo namreč dokajšen vpliv na razmerja moči med državami članicami, porazdelitev interesov, financiranja, pa tudi institucionalne in kadrovske posledice. Vsekakor je bistvenega pomena, da je z Združenim kraljestvom dosežen izstopni dogovor in da so postavljena jasna pravila medsebojnega sodelovanja v času prehodnega obdobja. V pogajanjih za opredelitev odnosov po letu 2020 se bo Slovenija zavzemala za enoten pristop EU-27 do zahtev Velike Britanije, pri čemer ostaja osnovno vodilo spoštovanje temeljnih načel pogajanj in zakonodaje EU.

Ena od najpomembnejših prednostnih nalog v naslednjem obdobju bodo pogajanja o večletnem finančnem okviru EU po letu 2020. Ta namreč ne vpliva zgolj na obseg sredstev za države članice iz proračuna EU, temveč pomeni jasen znak, katere bodo prioritete in v katero smer se želi EU razvijati v naslednjem srednjeročnem obdobju. Slovenija močno podpira ambicijo sedanje Komisije, da se dogovor o večletnem finančnem okviru doseže čim prej, po možnosti pred naslednjimi evropskimi volitvami, saj bo to pokazalo, da se je Unija sposobna poenotiti in hitro reagirati glede ključnih vprašanj. Pozitivna plat predloga Komisije je, da je kljub napovedanemu izstopu Združenega kraljestva iz EU predlagan ambiciozen obseg večletnega finančnega okvira, ki je realno primerljiv s sedanjim. Tako bo možno dodatno financirati ključne nove prioritete, kot so migracije, digitalizacija, varnost in obramba, ter hkrati ohraniti razumen obseg sredstev za dve ključni politiki proračuna EU – kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko.

Slovenija pripisuje velik pomen kohezijski politiki in politiki razvoja podeželja. Na področju kohezijske politike bo za Slovenijo zelo pomembno, da bo obseg kohezijskih sredstev za države in regije še naprej temeljil na merilu relativne razvitosti in da se bo našla rešitev, ki bo preprečila nenadne padce kohezijskih sredstev ne samo na ravni držav, temveč tudi na ravni regij. V okviru skupne kmetijske politike Slovenija zlasti opozarja na previsoko znižanje sredstev za razvoj podeželja. Razvoj podeželja je temeljna razvojna komponenta skupne kmetijske politike, ki prispeva k reševanju okoljskih in podnebnih izzivov ter ohranjanju živega podeželja.

V naslednjih letih bodo za vlado poseben izziv tudi priprave na predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Iz izkušenj prvega predsedovanja leta 2008 vemo, da gre za zelo odgovorno in zahtevno nalogo, ki bo terjala angažiranost vseh resorjev. Nadaljnja krepitev dialoga z vsemi institucijami EU in sopredsedujočima državama tria, Nemčijo in Portugalsko, bo dobra popotnica k uresničevanju konsistentne evropske agende in splošnih ciljev predsedovanja ter povečanju prepoznavnosti Slovenije v EU. V procesu priprav bo vlada sodelovala tudi z Državnim zborom in mu redno poročala o stanju in izvajanju priprav.

Podlage za delovanje v naslednjem obdobju so poleg slovenskih prioritet, ki so zapisane v aktualnih strateških dokumentih Slovenije, Program dela Komisije za 2019, 18-mesečni program tria predsedstev – Romunije, Finske in Hrvaške, še naprej pa tudi zaveze iz Rimske izjave voditeljev držav članic in institucij EU, sprejete marca 2017. Slovenija si bo pri delovanju v okviru EU prizadevala za nadaljnje uresničevanje štirih strateških ciljev, ki smo jih opredelili že v prejšnji deklaraciji:

1.

Varna Evropa – varna Slovenija

Slovenija si bo prizadevala za ukrepe na ravni EU, ki bodo omogočili, da se bodo slovenski državljani počutili varne v Sloveniji in EU in da bodo pri tem spoštovane temeljne človekove pravice.

Krepitev sodelovanja EU na področju varnosti in obrambe bo ključen element našega uspeha, zlasti na področju odvračanja kibernetskih in informacijskih napadov ter hibridnih delovanj, ki so se v zadnjem letu izjemno okrepila v mednarodnem prostoru tako s strani državnih kot nedržavnih akterjev. Slovenija si bo prizadevala za okrepitev evropskih in nacionalnih zmogljivosti pri zagotavljanju kibernetske in informacijske varnosti.

Varnost je treba doseči tudi z učinkovitim varovanjem zunanje meje EU. Da bi to izpolnili, si bo Slovenija prizadevala za ustrezno krepitev Evropske mejne in obalne straže ter za vzpostavitev novih nalog, ki bodo pripomogle k učinkovitejšemu varovanju zunanjih meja EU. To je pomembno tudi za odpravo neupravičenega začasnega podaljševanja nadzora na notranjih mejah, ki omejuje ključne pridobitve EU, prosto gibanje državljanov EU in nemoteno delovanje skupnega trga. Naš skupni cilj mora biti učinkovito izvajanje schengenske zakonodaje in vrnitev k polnemu delovanju schengenskega območja, brez nadzora na notranjih mejah.

Vprašanje varovanja meja je pomembno tudi z vidika migracij. Te so prvič po letu 2015 na ravni pred krizo, kar je posledica številnih ukrepov, ki so bili sprejeti na ravni EU. Slovenija bo tudi v prihodnje dejavna pri reševanju problematike migracij na območju Zahodnega Balkana in si prizadevala za pomoč državam te regije. Še naprej bo izpostavljala pomen skupnih evropskih rešitev, pri katerih je treba delovati enotno in solidarno. Hkrati si bo prizadevala, da se to izredno kompleksno vprašanje ureja z ukrepi za odpravo temeljnih vzrokov migracij ter s sodelovanjem držav izvora in tranzita.

2.

Uspešna in trajnostna Evropa/Slovenija

Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove.

Na ravni EU Slovenija ostaja zavezana trajnostni rasti, razvijajočemu se enotnemu trgu EU, skrbi za mala in srednja podjetja ter dobro delujoči ekonomski in monetarni uniji.

Delujoč enotni trg, ki je leta 2018 obeležil svojo 25. obletnico, je ključnega pomena za večjo konkurenčnost slovenskega in evropskega gospodarstva in s tem za gospodarsko rast in nova delovna mesta v EU. Pri oblikovanju zakonodajnih pobud EU si bo Slovenija prizadevala za njegovo nadaljnjo krepitev in odstranitev preostalih ovir ter varstvo potrošnikov. Posebna pozornost bo namenjena inovacijam, malim in srednjim podjetjem ter vzpostavljanju skupne industrijske politike. Za našo skupno prihodnost je izrednega pomena, da pravo mesto v razvijajočem se notranjem trgu dobi digitalna preobrazba EU. Slovenija si bo prizadevala za čimprejšnjo vzpostavitev prenovljenega pravnega okvira, odpiranje dodatnih možnosti za finančno podporo ukrepom na ravni držav članic ter ustrezno digitalno varnost. Pomemben element notranjega trga sta tudi ustrezna energetska in prometna politika. Slovenija si bo prizadevala za energetsko unijo, v kateri bodo imeli še naprej osrednjo vlogo polno povezan in delujoč notranji energetski trg, ambiciozni podnebni in energetski cilji ter zagotavljanje energetske varnosti. Z vidika prometne politike je za Slovenijo ključnega pomena spodbujati varen in trajnosten promet ter hkrati ohranjati konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz njene prometne lege. Slovenija si bo zato prizadevala, da bodo ukrepi, sprejeti na ravni EU, zagotavljali ustrezno ravnovesje med socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi učinki ter prispevali k doseganju varne in čiste mobilnosti.

Krepitev ekonomske in denarne unije ostaja eden od osrednjih interesov Slovenije v okviru EU. Slovenija je naklonjena politikam in ukrepom, ki prispevajo k večji stabilnosti in konvergenci evrskega območja. V znatni meri je to možno doseči z doslednejšim izvajanjem obstoječih dogovorov, zlasti s spoštovanjem Pakta stabilnosti in rasti. Strateški interes Slovenije je tudi, da se finančna stabilnost sistemsko zagotavlja z ustrezno regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij, zato bomo še naprej podpirali ukrepe, ki bodo prispevali k zmanjševanju prekomernih tveganj v finančnem sistemu in tveganj javnih financ pri reševanju finančnih institucij. Ob tem je treba nadaljevati s prizadevanji za krepitev bančne unije, najprej predvsem z zniževanjem tveganj v bančnem sistemu, na tej podlagi pa se lahko začnejo razprave o evropskem sistemu jamstva za vloge. Okrepiti je treba vlogo Evropskega stabilnostnega mehanizma, ki naj bi med drugim zagotovil skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje, ter posodobiti nekatere njegove instrumente za njihovo večjo učinkovitost. Pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov se bo Slovenija zavzemala za ustrezno upoštevanje tudi manjših oziroma manj razvitih kapitalskih trgov. Ustvariti je treba več možnosti in varnosti za vlagatelje ter vzpostaviti prožnejši finančni sistem.

Evropska kmetijska in ribiška politika s svojimi instrumenti prispevata k doseganju ciljev glede zagotavljanja delovnih mest, rasti naložb in delovanja enotnega trga, pa tudi k ohranitvi razvoja podeželja in obmorskih območij, zagotavljanju proizvodnje varne in kakovostne hrane ter delovanju celotnih preskrbnih verig. Pomembni sta tudi za varovanje okolja, boj proti podnebnim spremembam in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Slovenija si bo zato prizadevala za nadgradnjo obeh obstoječih politik s posebnim poudarkom na večji ciljni naravnanosti in poenostavitvah ter izboljšanju učinkovitosti, pri čemer je treba upoštevati specifične razmere v posameznih državah članicah. Čeprav na ravni EU ni skupne gozdarske politike, si bo Slovenija prizadevala za upoštevanje trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi na področju okolja in podnebnih sprememb ter pri spodbujanju krožnega gospodarstva.

3.

Socialna Evropa – socialna Slovenija

Dostojno življenje za vse generacije je odgovornost in zaveza celotne družbe. Ključni vzvod za to je ustvarjanje razmer, v katerih bodo vsi ljudje lahko dostojno, enakopravno in odgovorno uresničili svoje danosti z aktivnostjo na različnih področjih. Slovenija sodi med države z nizko dohodkovno neenakostjo in relativno nizko stopnjo tveganja revščine, tudi učinkovitost socialnih transferjev je razmeroma visoka.

Socialni model, ki je bil sprejet konec leta 2017, pomembno določa prihodnjo pot EU na tem področju. Pred nami je EU, ki ne glede na različnost nacionalnih sistemov krepi vlogo socialnih partnerjev, spodbuja enakost med ženskami in moškimi ter pravice in enake priložnosti za vse, ki se bori proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini.

Mladim bo EU tudi v prihodnje namenjala posebno skrb, zlasti na področju izobraževanja in usposabljanja. Slovenija tako podpira bolj dinamičen pristop EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, saj meni, da so skupni programi in instrumenti EU ključni za nadaljnji razvoj, krepitev mobilnosti ter strateško povezovanje in sodelovanje institucij na evropski ravni.

4.

Krepitev vloge EU na svetovnem prizorišču

V nepredvidljivem mednarodnem okolju, vedno znova pred novimi izzivi, ki jih države članice ne morejo reševati same, je močna in enotna EU zelo pomembna. Slovenija si bo tako še naprej dejavno prizadevala za močno in enotno skupno zunanjo in varnostno politiko ter za EU, ki bo zvesta skupnim načelom in vrednotam. Le tako se bo EU namreč lahko uveljavljala kot suveren in vpliven akter v mednarodnih odnosih, sposoben uresničevati skupne interese vseh držav članic.

Vodilo skupnega zunanjega delovanja EU ostaja Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko EU iz leta 2016. Slovenija si bo prizadevala za utrjevanje napredka, narejenega v zadnjih letih, ter za nadaljnje uresničevanje strategije. Zaradi trenda spodkopavanja mednarodnega prava (npr. ruske aktivnosti na vzhodu in jugu Ukrajine, uporaba kemičnega orožja) in multilateralizma v mednarodni skupnosti (odstopanje držav od mednarodnih dogovorov, izstopanje iz mednarodnih organizacij) bo Slovenija posebno pozornost posvečala zagovarjanju ohranitve in krepitve večstranskega sodelovanja in pomena spoštovanja mednarodne ureditve, ki temelji na mednarodnem pravu in v kateri mora imeti Organizacija združenih narodov osrednje mesto. To je ključno predvsem z vidika ohranjanja mednarodnega miru in varnosti.

Slovenija se bo še naprej zavzemala za mir, varnost in razvoj v neposrednem sosedstvu EU, na vzhodu in jugu, ter pri tem posebno pozornost namenjala regiji Zahodnega Balkana. Podpirala bo reformni napredek držav regije pri približevanju EU in izpostavljala pomen verodostojnega odzivanja EU ob izpolnjenih kriterijih napredka. V širši soseščini in svetu se bo osredotočala na preventivno delovanje, iskanje mirnih rešitev, spoštovanje mednarodnega in humanitarnega prava ter se zavzemala predvsem za dejavnejši pristop EU pri reševanju dolgotrajnih kriz in konfliktov. Z namenom reševanja vprašanj skupnega interesa in globalnih izzivov bo Slovenija še naprej zagovarjala pomen sodelovanja EU s ključnimi mednarodnimi akterji. Med globalnimi izzivi bo posebno pozornost namenjala proaktivnemu delovanju EU glede nezakonitih migracij.

Slovenija bo aktivno sodelovala tudi v procesu nadaljnje krepitve skupne varnostne in obrambne politike EU. Izpolnjevala bo kriterije in zaveze, ki izhajajo iz njenega članstva v stalnem strukturnem sodelovanju na področju varnosti in obrambe EU (PESCO), zagovarjala načelo enotnega nabora sil in pomena sodelovanja med EU in NATO ter pozornost posvečala izvajanju novembra 2018 sprejetega dogovora o razvoju civilnih zmogljivosti kriznega upravljanja. Posebnega pomena pri zagotavljanju varnosti EU bo tudi učinkovito soočanje in krepitev odpornosti na novodobne varnostne izzive, predvsem kibernetske in hibridne grožnje.

Na področju skupne trgovinske politike bo Slovenija podpirala odprto in pošteno mednarodno trgovino, ki temelji na pravilih, saj je le tako mogoče izkoristiti pozitivne učinke globalizacije in z ustreznimi ukrepi blažiti škodljive. Ostala bo zavezana multilateralnemu trgovinskemu sistemu z osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije (WTO – World Trade Organization). Slovenija izpostavlja odgovornost EU pri oblikovanju svetovnih pravil in standardov, ob spoštovanju temeljnih vrednot EU na področju socialnih in delavskih pravic, varovanja zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja, trajnostnega razvoja, pravic do urejanja v javnem interesu, ohranjanja naravnih virov, človekovih pravic, poštene in etične trgovine, zaščite podatkov ter uravnoteženega reševanja sporov med državo in investitorjem v skladu s pogodbami EU in mednarodnim pravom.

PREDNOSTNE NALOGE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2019–JUNIJ 2020

HORIZONTALNE ZADEVE

Razprava o prihodnosti EU

Ambicija procesa do evropskih volitev v maju 2019 je politični razmislek o nadaljnjih reformah na podlagi izvajanja Strateške agende za Unijo v času sprememb, ki jo je potrdil Evropski svet v juniju 2014, skupne izjave in časovnice, sprejete na zasedanju septembra 2016 v Bratislavi, in Rimske izjave, ki so jo voditelji 27 držav članic in institucij EU sprejeli 25. marca 2017 v Rimu ob proslavitvi 60. obletnice Rimske pogodbe in ki začrtuje cilje za obdobje desetih let. Cilj reformnega procesa je na temelju Lizbonske pogodbe zgraditi varno EU, EU blaginje in vzdržnega razvoja, socialno EU in močnejšo EU v svetu. Razprava med voditelji bo še naprej potekala v Evropskem svetu kot osrednjem forumu skupne refleksije in odločanja in bo sledila Agendi voditeljev, ki jo je predlagal njegov predsednik Tusk. Ključna vprašanja pri tem so zlasti vprašanje migracij ter dogovori o notranji in zunanji dimenziji upravljanja z njimi, notranji in zunanji vidiki varnosti, obramba, socialna razsežnost, institucionalna vprašanja ter reforma ekonomske in monetarne unije. Proces naj bi se zaključil na neformalnem vrhu EU-27 prihodnje leto 9. maja v romunskem mestu Sibiu, sledile pa bodo evropske volitve. Na vrhu v Sibiu naj bi voditelji sprejeli tudi Strateško agendo za obdobje naslednjega zakonodajnega mandata v EU.

Za Slovenijo je Rimska izjava dober dokument. Osredotoča se na prave odgovore glede na izzive, ki so pred nami. Že sedaj Slovenija sodeluje v vseh vzpostavljenih oblikah tesnejšega sodelovanja EU, kot so območje evra, schengensko območje ali različni primeri okrepljenega sodelovanja. Menimo, da status quo v danih razmerah v svetu in znotraj EU dolgoročno ni vzdržen. Zato je Slovenija odločena, da prispeva k skupni krepitvi EU, ki zagotavlja varnost – zunanjo in notranjo, pa tudi gospodarsko in socialno –, v kateri so naše vrednote ter evropske in nacionalne identitete zaščitene in lahko še naprej uspevajo. Ta usmeritev je stvar našega dolgoročnega pogleda in interesa v okviru evropskega integracijskega procesa in kot taka tudi usmeritev za obdobje, ki bo segalo v naslednji zakonodajni mandat v EU. Strinjamo se, da mora EU na kratki rok izvesti dogovore na področjih migracij, rasti in zaposlovanja, varnosti in mladih. Vendar pa je to zgolj prvi korak, za dolgoročnejše reševanje izzivov migracij, globalizacije, varnosti ter ekonomske in socialne stabilnosti ter konvergence pa bo potrebna nadaljnja integracija EU na ključnih področjih, ki predstavljajo jasno evropsko dodano vrednost in ob striktnem upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. To pa bo odvisno od skupne ravni ambicije. Priča smo šibkejši skupnostni zavesti, kot je bilo to pred desetletji. Sicer je jasno, da je učinkovit odgovor na vse ključne skupne izzive možen le v duhu sodelovanja in enotnosti, kajti izzivi presegajo zmožnosti posamezne države članice. Vendar pa so to zavest ošibila tudi izkustva težavnosti opozarjanja na legitimne poglede, stališča in interese, kadar ti niso v skladu s prevladujočim večinskim mnenjem v EU. Med drugim so tudi ta izkustva pripomogla k naraščanju nezaupanja do institucij EU.

Glede na vse to menimo, da je v tem trenutku najbolj nujno okrepiti medsebojno zaupanje, lojalnost in zaupanje v proces evropskega povezovanja. K temu pa najbolj prispeva tesno sodelovanje vseh držav članic v okviru institucionalnega in pravnega okvira EU, kar je za Slovenijo prioritetna oblika integracije. Scenarij Evrope več hitrosti bi potencialno lahko bil izhod v sili in bi bil politično lažje uresničljiv, če se EU-27 ne bi mogla dogovoriti za nadaljnjo integracijo na ključnih področjih. Pri tem pa bi bilo nujno zagotoviti, da to ne bi vodilo v fragmentacijo politik in prava EU, da bi bilo omogočeno sodelovanje vsem državam članicam, ki bi to želele in zmogle, ter da bi se takšna diferencirana integracija odvijala v okviru obstoječega institucionalnega okvira.

Eno od ključnih konceptualnih in institucionalnih vprašanj v letu 2019 bo vprašanje oblikovanja novega vodstva Komisije. Slovenija ne podpira sistema „vodilnih kandidatov“, po katerem je Komisija v tem mandatu pridobila izrazitejši politični značaj, saj je bila pri delovanju preveč podrejena Evropskemu parlamentu ter največjim članicam, zlasti tistim, katerih voditelji pripadajo evropskim političnim družinam, ki sestavljajo vladajočo koalicijo v Evropskem parlamentu. Posledično so bile oslabljene njena neodvisnost in skupnostna narava ter vloga, ki jo ima kot nepristranski varuh temeljnih pogodb EU. Pri imenovanjih na vodstvene položaje institucij je treba spoštovati potrebna ravnovesja z več pomembnih vidikov (geografski, politični, spolni itd.), za kar je pri imenovanjih v skladu s PEU pristojen in odgovoren Evropski svet. To so razlogi, zaradi katerih Slovenija zagovarja, da ne bi smeli kar avtomatično slediti ideji „vodilnih kandidatov“.

Izstop Združenega kraljestva iz EU

Prihodnje obdobje delovanja EU bo močno zaznamovano z dejanskim izstopom Združenega kraljestva. 30. marca 2019 naj bi namreč začel veljati Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, kot je to predvideno v 50. členu PEU. Izstopni sporazum določa pogoje izstopa Združenega kraljestva iz EU. Zagotavlja, da se izstop zgodi na urejen način in zagotovi pravna varnost tudi po tem, ko bodo pogodbe in zakonodaja EU za Združeno kraljestvo prenehale veljati. Njegova veljavnost je predvidena do konca prehodnega obdobja, to je do 31. decembra 2020. Po tem datumu je ob strinjanju obeh strani možno tudi njegovo podaljšanje.

Za delovanje EU in Slovenije v odnosu do Združenega kraljestva je v prihodnjem obdobju bistveno, da so pravila medsebojnih odnosov jasno določena in da bodo v prehodnem obdobju zagotovljene postopne spremembe glede področij sodelovanja. Za Slovenijo je še posebej pomembno, da so bila primerno urejena določila, ki opredeljujejo gospodarsko sodelovanje, pravice državljanov ter da je bil dosežen dogovor glede finančne poravnave. Tako bo tudi v prihodnjem obdobju zagotavljana primerna raven pravic in pravne predvidljivosti, tako za državljane kot tudi za ekonomske subjekte Slovenije.

Glede pravic državljanov velja izpostaviti, da izstopni sporazum ščiti tako državljane EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, kot tudi državljane Združenega kraljestva, ki so ob koncu prehodnega obdobja prebivali v eni od 27 držav članic EU. Izstopni sporazum varuje tudi družinske člane, ki jim je podeljena pravica po zakonodaji EU (sedanji zakonci in registrirani partnerji, starši, stari starši, otroci, vnuki in osebe v trajnem razmerju), ki še ne živijo v isti državi in se svojcem lahko pridružijo v prihodnosti. Glede finančne poravnave bo Združeno kraljestvo upoštevalo svoj delež financiranja vseh obveznosti, ki so bile prevzete med članstvom v Uniji, v zvezi s proračunom EU (in zlasti večletnega finančnega okvira 2014–2020, vključno za plačila, ki se bodo zgodila po koncu prehodnega obdobja v zvezi z zaprtjem programov), Evropske investicijske banke, Evropske centralne banke (ECB), Sklada za begunce v Turčiji, skrbniških skladov EU, agencij Sveta in Evropskega razvojnega sklada. V tem kontekstu so se pogajalci Komisije in Združenega kraljestva dogovorili o pošteni metodologiji za izračun obveznosti Združenega kraljestva v okviru njenega umika.

Skupaj z določili izstopnega sporazuma je bila z Združenim kraljestvom dogovorjena tudi vsebina politične deklaracije o prihodnjih odnosih, po letu 2020. V času veljavnosti te deklaracije bodo veljala še določila izstopnega sporazuma, bo pa obdobje vsekakor pomembno za pogajanja glede prihodnjih odnosov. V institucijah EU bo tako treba najprej določiti pogajalska izhodišča, kasneje pa tudi pričeti in uspešno zaključiti pogajanja glede prihodnjih odnosov, predvsem na področju gospodarskega sodelovanja (trgovina, storitve, investicije, finančne storitve, digitalizacija, intelektualna lastnina, mobilnost, transport, energetika, ribištvo), sodelovanja na mednarodnem področju (npr. skupna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam) in zagotavljanja enakih pogojev konkurenčnosti. Oblikovati bo treba tudi odnose o varnostnem sodelovanju, predvsem glede sodelovanja na področju implementacije zakonodaje in sodelovanja v pravosodnih in kazenskih zadevah, zunanji politiki in obrambi ter drugih perečih mednarodnih vsebin (terorizem, ilegalne migracije, civilna zaščita, javno zdravje).

V obdobju pogajanj glede prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom se bo Slovenija zavzemala za enoten pristop EU-27 do zahtev Velike Britanije. Pri tem bo izpostavljala, da mora tudi pri oblikovanju prihodnjih odnosov ostati osnovno načelo spoštovanje temeljnih načel pogajanj in zakonodaje EU. V prihodnjih odnosih se bo Slovenija zavzemala za nadaljevanje tvornega in vseobsegajočega odnosa med EU in Združenim kraljestvom, še posebej na področjih trgovine in ekonomskih odnosov, varnosti, obrambe in zunanje politike, ter čim manj omejeno gibanje državljanov. Upoštevajoč dogovorjene pogajalske smernice EU na najvišji ravni bo v pogajanjih za Slovenijo prav tako ključno, da imajo sporazum o novem odnosu pa tudi prehodna obdobja čim manj negativnih učinkov na obstoječe trgovinsko in naložbeno sodelovanje med Slovenijo in Združenim kraljestvom ter na slovenske potrošnike in podjetja, ki sodelujejo z Združenim kraljestvom. Pogajalci EU in Združenega kraljestva so se dogovorili tudi o načinu za izogib trde meje med Republiko Irsko in Severno Irsko. Skladno z izstopnim sporazumom si bosta obe strani prizadevali za sklenitev prihodnjega sporazuma o režimu do 1. julija 2020, še pred koncem prehodnega obdobja. V okviru pogajanj za določitev prihodnjega režima bo Slovenija še naprej izkazovala solidarnost z Irsko in pritrdila rešitvam, sprejemljivim za Irsko in Komisijo.

Večletni finančni okvir 2021–2027

Večletni finančni okvir bo v naslednjem obdobju ena izmed osrednjih prednostnih nalog tako za EU kot za Slovenijo. Političnemu dogovoru na Evropskem svetu bo sledil še dogovor z Evropskim parlamentom v zvezi z Uredbo o večletnem finančnem okviru, vzporedno pa bodo na ravni sektorskih sestav Sveta potekala pogajanja o področnih zakonodajnih predlogih, ki podrobneje urejajo izvajanje posameznih programov EU.

Slovenija ocenjuje, da je Komisija v danih okoliščinah predlagala realističen in ambiciozen obseg večletnega finančnega okvira. Pri tem je Slovenija naklonjena povečanju obsega sredstev za t. i. nove prioritete, kot so varnost, migracije, digitalizacija in zunanje delovanje, pa tudi povečanju financiranja nekaterih programov z visoko dodano vrednostjo EU, kot sta programa Obzorje Evropa in Erasmus+.

V pogajanjih o večletnem finančnem okviru bosta za Slovenijo glavni prioritetni področji kohezijska politika in politika razvoja podeželja. Na področju kohezijske politike bo za Slovenijo posebej pomembno, da ne bo prihajalo do nenadnih in obsežnih padcev kohezijskih sredstev med posameznimi obdobji tako na ravni držav kot na ravni regij. V zvezi s pogoji izvajanja kohezijske politike in politike razvoja podeželja se bo Slovenija zavzemala, da se ohrani pravilo n+3, hkrati pa Slovenija ostaja kritična do predlaganega zvišanja stopenj nacionalnega sofinanciranja in znižanja predfinanciranja.

Na področju skupne kmetijske politike se bo Slovenija zavzemala za ohranitev sredstev na nominalni ravni, kar je še posebej pomembno z vidika sredstev za razvoj podeželja, ki jih je Komisija v svojem predlogu opazno zmanjšala. Na področju neposrednih plačil kmetom Slovenija ostaja kritična do nadaljevanja procesa konvergence neposrednih plačil na hektar med državami članicami.

Na področju prihodkov se bo Slovenija zavzemala za ukinitev vseh rabatov kot tudi za ukinitev lastnega vira na podlagi DDV. Slovenija ostaja zadržana do novih lastnih virov, ki jih je predlagala Komisija in se nanašajo na prihodke iz sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, prispevka na podlagi deleža nereciklirane plastične embalaže ter prispevka na podlagi skupne konsolidirane davčne osnove pravnih oseb. Na splošno Slovenija ni naklonjena uvedbi novih virov na ravni EU, ki že predstavljajo javnofinančni vir v Sloveniji, je pa izmed predlaganih novih lastnih virov pripravljena na nadaljnjo razpravo o predlogu vira na podlagi nereciklirane plastične embalaže.

Strategija EU 2020 in evropski semester

Evropski semester se je izkazal kot uspešno orodje za spremljanje in nadzor ekonomskih in fiskalnih politik v državah članicah. Ob začetku vsakoletnega evropskega semestra Komisija predstavi sveženj dokumentov, s katerim postavi ključne usmeritve delovanja vseh držav in EU kot celote za naslednje obdobje. Glede na opredeljene usmeritve razvoja se cilji še vedno nanašajo na izvajanje naložb, zagotavljanje stabilnosti javnih financ in izvajanje strukturnih reform. Tudi priporočila državam območja evra za leto 2018 so kot nujne ukrepe izpostavila zagotavljanje vzdržne in vključujoče rasti, doseganje napredka pri delovanju enotnega trga ter povečevanje produktivnosti, izboljšanje institucionalnega in poslovnega okolja, odpravljanje ovir za investicije ter razvoj kakovostnih delovnih mest.

Slovenija bo tudi v naslednjem obdobju dejavno sodelovala v procesu evropskega semestra in se na Poročilo o Sloveniji odzvala v predvidenih rokih s pravočasno pripravo Nacionalnega reformnega programa (NRP), Programa stabilnosti (v mesecu aprilu) in Osnutkom proračunskega načrta (v mesecu oktobru). Prav tako bo preučila prejeta posebna priporočila Komisije in jih smiselno upoštevala pri pripravi srednjeročnega javnofinančnega okvira in vsakoletnega državnega proračuna ter načrtovanju ukrepov ekonomske politike. Slovenija bo še naprej nadaljevala prizadevanja za uresničevanje strukturnih izboljšav za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v prihodnjih letih.

Naložbeni načrt za Evropo in novi program InvestEU

Naložbeni načrt za Evropo (t. i. Junckerjev načrt) je presegel prvotni naložbeni cilj v višini 315 milijard evrov. S podporo iz proračuna EU in lastnih virov EIB je bilo odobrenih 898 transakcij, kar naj bi z garancijami EU spodbudilo za 335 milijard evrov naložb v vseh 28 državah članicah EU. To presega prvotni cilj 315 milijard evrov iz leta 2015, ko je bil vzpostavljen Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), da bi z garancijami EU odpravili naložbeno vrzel, ki jo je povzročila gospodarska in finančna kriza. Glede na uspeh EFSI-ja sta Evropski svet in Evropski parlament lani odobrila podaljšanje njegovega trajanja in povečanje obsega jamstev, da bi do konca leta 2020 spodbudili za 500 milijard evrov naložb. Junckerjev načrt naj bi ustvaril 1,4 milijona delovnih mest in povečal BDP EU za 1,3% do leta 2020.

Program InvestEU je združitev 14-ih obstoječih programov v enega in bo nadaljeval uspešen model naložbenega načrta za Evropo, ki temelji na povezovanju javnih in zasebnih naložb, ter še naprej spodbujal ustvarjanje delovnih mest, naložb in inovacij. Novi program bodo sestavljali sklad InvestEU, vozlišče za naložbe InvestEU in portal InvestEU.

Okvirna razdelitev jamstva EU med sklope politik EU je določena v naslednjih višinah sredstev:

-

do 11.500.000.000 – sklop politike za trajnostno infrastrukturo;

-

do 11.250.000.000 – sklop politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo;

-

do 11.250.000.000 – sklop politike za mala in srednja podjetja;

-

do 4.000.000.000 – sklop politike za socialne naložbe in spretnosti.

Jamstvo EU v višini 38.000.000.000 evrov na ravni EU naj bi po pričakovanjih mobiliziralo več kot 650.000.000.000 evrov dodatnih naložb po vsej EU.

Upravljanje sklada InvestEU bo potekalo preko:

1.

Svetovalnega odbora sklada InvestEU, ki se bo sestajal v dveh sestavah:

• predstavniki izvajalskih partnerjev in

• predstavniki držav članic;

2.

Naložbenega odbora.

Slovenija podpira združitev 14-ih obstoječih programov v enega, saj bo zagotavljanje enotnega proračunskega jamstva s tem preglednejše, razdrobljenost in prekrivanje bosta odpravljena, vsi procesi se bodo bistveno poenostavili, zagotovljena pa bo tudi večja stroškovna učinkovitost. Vendar je za manjše države članice in razvojne banke, javne sklade in druge finančne posrednike izjemnega pomena poznavanje razpoložljivosti finančnih virov. Zato v predlaganem zakonodajnem aktu pogrešamo določbe o vlogi nacionalnih razvojnih bank, postopke odobravanja posojil preko njih ter dodatna pojasnila glede sestave odborov in teles Komisije (npr.: investicijskega odbora), kriterijev in postopkov imenovanja ter odgovornosti in pristojnosti.

Kohezijska politika

Osrednji poudarek na področju kohezijske politike v letih 2019 in 2020 bodo pogajanja o predlaganem kohezijskem zakonodajnem svežnju, ki ga je Komisija predstavila konec maja 2018. Zakonodajni sveženj vključuje predloge petih uredb: 1) o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR), Evropskem socialnem skladu plus (ESS+), Kohezijskem skladu (KS) in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije (AMIF), Sklad za notranjo varnost (SNV) in Instrument za upravljanje meje in vizume (IUMV), 2) za Evropski sklad za regionalni razvoj in kohezijski sklad, 3) o Evropskem socialnem skladu plus, 4) o posebnih določitvah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja in 5) o mehanizmu reševanja pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru.

Skladno s horizontalnim stališčem Republike Slovenije do kohezijskega svežnja, ki je bilo v Državnem zboru potrjeno 16. novembra 2018, bo Slovenija na področju kohezijske politike zastopala dve glavni prioriteti: za Slovenijo zagotoviti čim višji obseg nacionalne kohezijske ovojnice in zagotoviti rešitev za Zahodno kohezijsko regijo, saj je za Slovenijo nedopustno, da regije pri prehodu iz enega v drugo programsko obdobje izgubijo pretežen obseg sredstev, zato je rešitev nujna.

Slovenija za doseganje zastavljenih ciljev v stališču izpostavlja pomen močne kohezijske politike, ki mora ostati ključna razvojna politika Unije ter politika za vse regije in države Unije. Pomen navezave in osredotočenosti kohezijske politike na razvojne izzive Unije in na evropski semester s ciljem doseganja gospodarske transformacije regij, držav in Unije. Pomen doseganja dodane vrednosti EU kot celote je glavni cilj kohezijske politike, ki ga zelo jasno v vseh svojih resolucijah poudarja tudi Evropski parlament. Pomen ohranitve BDP kot glavnega kriterija za izračun nacionalnih ovojnic (ohranitev t. i. Berlinske metode). Močna podpora poenostavitvam izvajanja kohezijske politike, ki omogočajo ohranitev obstoječih sistemov upravljanja kohezijskih sredstev. Ravno poenostavitve so bile namreč glavno politično vodilo Komisije, Evropskega parlamenta in držav članic pri pripravi predloga zakonodajnega svežnja. Slovenija močno zagovarja nadaljevanje tako imenovanega pravila n+3, ki daje prednost kakovosti izvajanja politike in ne njegovi hitrosti, kar je po mnenju Slovenije ključno za uspešno kohezijsko politiko. Prav tako je za Slovenijo ključno, da se kohezijska politika izvaja v deljenem upravljanju ter da izvajanje omogoča dopolnjevanje različnih skladov. Slovenija tudi v prihodnjem finančnem obdobju ostaja močna podpornica programov Evropskega teritorialnega sodelovanja. Glede predlaganega Mehanizma za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru je Slovenija do predloga zadržana in želi dodatna pojasnila o njegovi obvezni uporabi.

Makroregionalne strategije EU

Slovenija sodeluje s celotnim ozemljem v treh od štirih obstoječih makroregionalnih strategij EU, in sicer Podonavski (EUSDR), Jadransko-jonski (EUSAIR) in Alpski (EUSALP). Na podlagi izkušenj, pridobljenih v Podonavski in Jadransko-jonski strategiji, smo kot prva država v letu 2016 predsedovali Alpski strategiji. Sodelovanje v treh makroregijah prinaša velike izzive, pa tudi privilegije, saj oblikujemo sinergije med makroregijami ter povezujemo vsebine v smislu, da pridobljeno znanje in izkušnje prenašamo in ga nadgrajujemo.

Slovenska ministrstva udejanjajo vsebinske prioritete z vodenjem vsebinskih prioritetnih skupin. V Strategiji EU za Podonavje sta to področji 1b (mobilnost – cestni, železniški in zračni promet), ki spada pod Ministrstvo za infrastrukturo ter 10 (institucionalna krepitev), za katero skrbi Center za evropsko perspektivo (CEP). V Strategiji EU za Jadransko-jonsko regijo je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), skupaj z Bosno in Hercegovino, prevzelo nalogo koordinacije vsebinske usmerjevalne skupine na področju okolja. Sloveniji (Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko – SVRK) je bila zaupana tudi naloga, da vzpostavi strateško točko, t. i. „Facility Point“, preko katere se v celotni regiji zagotavlja izvedbena pomoč za aktivnosti koordinatorjev. V Strategiji EU za Alpsko regijo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, v soglasju z MOP, vodi akcijsko skupino 7 s področja ekosistemov in biotske raznovrstnosti (v tandemu z Bavarsko).

Makroregionalne strategije ponujajo sistem večnivojskega upravljanja, ki približa izvajanje politik EU prebivalcem makroregij in omogoči njihovo sodelovanje in soočanje z aktualnimi izzivi.

Ključne usmeritve:

1.

Komuniciranje in vidnost makroregionalnih strategij

Slovenija si bo prizadevala, da skupaj s partnerskimi državami in regijami, v okviru obstoječih makroregionalnih strategij vzpostavi enovit horizontalni steber za vse štiri makroregionalne strategije na področju medijev in komuniciranja.

Slovenija je septembra 2017 organizirala uspešno konferenco „Spoznaj svojega soseda“, na kateri je predlagala korake za vzpostavitev takšnega stebra. Rezultate je predstavila tudi na sestanku visokega panela makroregionalnih strategij 1. marca 2018 v Bruslju. Dodaten korak k uresničevanju tega cilja je delavnica programa Interact „Sporočilo v steklenici“, ki je potekala 18. septembra 2018 v okviru Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij EU v Izoli, z naslovom „Poglej moje morje“.

2.

Umestitev makroregionalnih strategij v politike EU in finančne mehanizme po letu 2020

Potencial makroregionalnih strategij bi moral postati vidnejši in biti usklajen s sistemom financiranja preko celotnega proračuna EU, ne le kohezijske politike. Makroregionalne dejavnosti namreč presegajo nacionalne dogovore na številnih področjih, zato je treba makroregionalne strategije obravnavati sočasno z razpravo o politikah EU in večletnem finančnem okviru po letu 2020.

Poseben položaj Slovenije je priložnost za preboj na razvojnem področju, saj makroregionalne strategije EU rešujejo tiste izzive, ki jih posamezna država sama ne more učinkovito urediti. Med te sodijo tudi globalna inovativnost, konkurenčnost in ustvarjanje dodane vrednosti, povezljivost in mobilnost (trajnostna), okoljski izzivi, vključno s poplavno varnostjo, tveganji naravnih nesreč, podnebnih sprememb, ohranjanje biodiverzitete, skupno načrtovanje in upravljanje prostora in morja, turizem in drugi izzivi.

Institucionalne zadeve

Medinstitucionalni sporazum o boljšem pravnem urejanju med Svetom EU, Komisijo in Evropskim parlamentom, ki velja od aprila 2016, je okrepil dialog med omenjenimi tremi institucijami. Pogajanja o posameznih vprašanjih njegovega izvajanja, kot je denimo vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih sporazumov EU, sicer še niso zaključena. Kljub temu velja oceniti, da je sporazum v zakonodajno aktivnost EU vnesel več transparentnosti, boljše načrtovanje ter jasnejše postavljanje zakonodajnih prioritet.

Na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma je bila decembra 2017 sprejeta deklaracija predsednikov treh institucij EU, ki opredeljuje prioritete EU na zakonodajnem področju za čas do evropskih volitev spomladi 2019. Te se nanašajo na krepitev varnosti, reformo migracijske politike, razvoj socialne dimenzije EU, izgradnjo digitalnega enotnega trga, oblikovanje ambiciozne energetske unije in podnebne politike EU ter okrepitev demokratične legitimnosti Unije.

Usklajevanja o naslednji skupni deklaraciji za leto 2020 bodo stekla v naslednjem zakonodajnem obdobju po konstituiranju Evropskega parlamenta in izvolitvi nove Komisije, predvidoma poleti 2019. Razprava o njenih osrednjih prioritetah pa se bo začela že z usklajevanjem politične izjave o strateških prioritetah za naslednje zakonodajno obdobje, ki jo bodo voditelji EU predvidoma sprejeli na neformalnem vrhu 9. maja 2019 v romunskem Sibiu.

Slovenija podpira vsa prizadevanja v EU za boljšo zakonodajo in politike, ki krepijo tako demokratično legitimnost kot tudi učinkovitost delovanja EU. Še naprej velja nadaljevati s sistematičnim pregledom in poenostavitvami zakonodajnih aktov EU (REFIT). Skladno s poročilom Projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z dne 10. julija 2018 pa je na ravni EU v prihodnje smiselno delovati v manjšem obsegu in tam, kjer države članice samostojno ne morejo ponuditi učinkovitih rešitev. Povsod drugod je treba odločanje ohranjati čim bliže državljanom. Zato bomo podprli oblikovanje instrumentov za boljšo presojo učinkov zakonodaje in politik EU z vidika načel subsidiarnosti in proporcionalnosti. V tem smislu pričakujemo tudi nadaljnjo krepitev vloge nacionalnih parlamentov pri oblikovanju zakonodajnih rešitev na ravni EU.

V okviru reforme evropske volilne zakonodaje, katere namen je med drugim povečati zanimanje državljanov EU za evropske volitve ter okrepiti demokratičnost in učinkovitost izvedbe volitev v Evropski parlament, je bil julija 2018 sprejet Sklep Sveta (EU, Euratom) 2018/994 o spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ z dne 20. september 1976. V sklepu so zavezujoče le nekatere določbe (npr. glede volilnega praga, o prepovedi dvojnega glasovanja, glede volilnega postopka z imeniki in organa za stike); ostale določbe ostajajo na ravni priporočil. Vse pripombe, ki jih je Slovenija dala v fazi usklajevanj, predvsem glede uskladitve rokov za končno vzpostavitev volilnih imenikov in za izmenjavo informacij med državami članicami, so bile ustrezno upoštevane. Sklep je zakonodajni akt sekundarnega prava, ki je bil sprejet po posebnem zakonodajnem postopku na podlagi 223. člena PDEU, pri katerem ni predvidena ratifikacija, temveč potrditev s strani držav članic v skladu z njihovimi ustavnimi pravili. Veljati bo začel prvi dan po prejemu vseh uradnih obvestil o potrditvi, ki jih morajo države članice posredovati na generalni sekretariat Sveta. Cilj Sveta je, da začne sklep veljati pred izvedbo evropskih volitev v maju 2019. Sklep ne vpliva na sedanjo ureditev volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, zato spremembe nacionalne zakonodaje niso potrebne. Vlada je tako v mesecu novembru 2018 pričela s postopkom potrditve Sklepa, predvidoma bo končan najkasneje januarja 2019.

Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi določa postopke in pogoje za izvedbo državljanske pobude, s katero lahko najmanj milijon državljanov iz vsaj četrtine držav članic EU neposredno pozove Komisijo k predložitvi ustreznega predloga pravnega akta EU za izvajanje PEU in PDEU. Gre za pravico, ki se uresničuje kolektivno in ustvarja neposredno vez med državljani EU in Komisijo – predlagateljico zakonodajnih aktov v EU. Namen predloga prenovitve Uredbe o evropski državljanski pobudi je izboljšati delovanje evropske državljanske pobude z obravnavanjem pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v zadnjih letih, glavna cilja politike pa sta zagotoviti, da bo evropska državljanska pobuda dostopnejša organizatorjem in podpornikom, da bo zanje manjše breme in da jo bodo lažje uporabljali. Tako bo možno doseči celoten potencial evropske državljanske pobude kot orodja za spodbujanje razprave in udeležbe na evropski ravni, tudi med mladimi, ter za približanje EU državljanom. Slovenija predlog podpira, upoštevane so bile tudi naše pripombe.

Komisija je jeseni 2018 predstavila sveženj ukrepov za zagotavljanje poštenih in transparentnih volitev EU 2019 ter preprečevanje hekerskih vdorov ter širjenje dezinformacij v okviru volilnih kampanj. Opozarja na tveganja, kot so zloraba osebnih podatkov, kibernetični napadi, ki lahko ogrozijo volilne postopke ter vplivajo na izbiro in odločanje posameznikov, kar lahko ogrozi zaupanje volivcev v varnost postopkov volitev, njihovo zakonitost in ne nazadnje tudi na njihov izid. Ob tem izpostavlja tudi veliko odgovornost in pristojnost, ki jo imajo države članice EU za zagotovitev zakonodajnega okvira, vključujoč tudi spletno okolje, ki bo zagotavljal varno in kredibilno okolje posredovanja in pridobivanja pravilnih podatkov o političnih strankah, kandidatih in političnih kampanjah. Ključen je torej proaktiven pristop vseh pristojnih organov in organizacij v posamezni državi članici v smislu vzpostavitve oziroma krepitve podlag in mehanizmov za odpravo tveganj zlorab osebnih podatkov, spodbujanje integritete volilnih postopkov, prav tako pa oblikovanje jasnih in transparentnih pravil glede političnega oglaševanja, omejitev porabe sredstev za volilne kampanje, spoštovanje volilnega molka in enakopravne obravnave kandidatov, tudi na spletu, zavedajoč se ob tem dejstva, da se volitve v Evropski parlament izvajajo primarno na ravni držav članic in ne s strani evropskih institucij. Komisija je s ciljem zagotovitve svobodnih in poštenih volitev v Evropski parlament državam članicam posredovala poziv za vzpostavitev nacionalnih volilnih mrež, v katere naj bodo vključeni organi, pristojni za volilne zadeve, in organi, odgovorni za spremljanje in izvrševanje pravil, povezanih z dejavnostmi na spletu. Na nacionalni ravni bo treba vzpostaviti mrežo institucij za sodelovanje v okviru navedenih ukrepov. Komisija je skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje pripravila Akcijski načrt za boj proti dezinformacijam na spletu in ga predstavila 5. decembra 2018. Akcijski načrt predvideva okrepitev delovanja obstoječih ekip za strateško komunikacijo (Strategic Communication Task Force), ustanovitev (do marca 2019) sistema za hitro odzivanje, ki bi v realnem času zaznal in analiziral dezinformacije ter pripravil odziv nanje ter izvajanje ukrepov ozaveščanja javnosti (vzpostavitev mreže neodvisnih preverjevalcev dejstev, izobraževanje medijev, promocija medijske pismenosti med državljani).

Slovenija podpira prizadevanja in ukrepe Komisije. Zagotovila bo izbiro ustreznih kontaktnih oseb za Evropsko spletno sodelovanje ter na podlagi obstoječe nacionalne pravne ureditve in predlogov za spremembe aktov EU vložila dodatne potrebne napore za ustrezno regulacijo in obvladovanje tveganj. Slovenija pozdravlja tudi prizadevanja spletnih platform, socialnih omrežij in oglaševalske industrije, ki so konec septembra 2018 objavile samoregulativni Kodeks ravnanja z dezinformacijami, s katerim so aktivno posegle v boj proti širjenju dezinformacij na spletu. Slovenija se zaveda odgovornosti, ki jo ima, skupaj z drugimi državami članicami EU, glede na primarnost izvedbe volilnih postopkov kandidatov za Evropski parlament, da zagotovi ustrezne mehanizme, nadzor in sankcioniranje kršitev volilnih postopkov, vključno z jasnim regulativnim okvirom na področju izvedbe volilnih kampanj, financiranja političnih strank, varstva osebnih podatkov, ob tem pa sodelovanja in enotnega pristopa vseh pristojnih deležnikov na nacionalni ravni.

Del omenjenega svežnja ukrepov je tudi nova revizija uredbe o evropskih političnih strankah. Tako je Komisija septembra 2018 predstavila Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014, kar zadeva postopek preverjanja v zvezi s kršitvami pravil o varstvu osebnih podatkov v okviru volitev v Evropski parlament. Predlog je vezan na primer zlorabe v zvezi s Facebook/Cambridge Analytica in novo zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov – GDPR). Spletna komunikacija namreč lahko omogoča tesnejšo in neposredno interakcijo med političnimi akterji in evropskimi državljani, hkrati pa prinaša večje tveganje za nezakonito obdelavo osebnih podatkov državljanov v volilnem kontekstu. Komisija predlaga ciljno usmerjeno spremembo, da bi zagotovila, da volitve v Evropski parlament potekajo v okviru trdnih demokratičnih pravil in ob polnem spoštovanju evropskih vrednot demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Njen cilj je omogočiti finančne sankcije za evropske politične stranke ali fundacije, ki zlorabljajo kršitve pravil o varstvu podatkov za namerno vplivanje ali poskus vplivanja na izid volitev v Evropski parlament. Poleg tega bo predlog Organu za evropske politične stranke in evropske politične fundacije tudi omogočil nemoteno in učinkovito delovanje, tako da bo zagotovil, da ima ta lastno razporeditev osebja in da bo njegov direktor postal organ za imenovanja.

Slovenija je podprla predlog kot hiter odziv Komisije na primer Facebook/Cambridge Analytica in uskladitev z novo zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Predlog stališča je bil potrjen v Državnem zboru 9. novembra 2018 in je podlaga za obravnavo na Delovni skupini Sveta EU za splošne zadeve. Podpiramo tudi ambicijo Komisije, da se revidirana uredba sprejme že pred evropskimi volitvami leta 2019.

Predlog medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru preglednosti naj bi vzpostavil zanesljiv sistem za zagotavljanje preglednosti pri dejavnostih lobiranja, v katerem bi po novem sodeloval tudi Svet EU. V skladu s predlogom bi bila srečanja z nosilci odločanja iz vseh treh institucij pogojena s predhodno registracijo v registru za preglednost. Kljub mnenju pravne službe Sveta, da spada urejanje stikov predstavnikov interesnih organizacij z organi držav članic v izrecno nacionalno pristojnost, kar je odprlo resno vprašanje smiselnosti vključenosti Sveta v ta medinstitucionalni sporazum, se pričakuje nadaljnje iskanje rešitev za dosego dogovora. Slovenija vseskozi podpira prizadevanja, da bi proces sprejemanja odločitev v EU postal preglednejši in s tem prispeval k nadaljnji krepitvi legitimnosti odločanja v EU. Slovenija se tako pridružuje tudi stališčem skupine podobno mislečih držav (Danska, Estonija, Finska, Nizozemska, Švedska), ki se zavzema za povečanje preglednosti v EU.

Junija 2018 je bil s strani Evropskega sveta sprejet nov Sklep o sestavi Evropskega parlamenta za obdobje 2019–2024, saj je predhodni sklep veljal zgolj za mandatno obdobje 2014–2019, hkrati pa so bile potrebne spremembe sklepa tudi zaradi predvidenega izstopa Združenega kraljestva iz EU. Skupno predlagano število poslanskih mest v mandatu 2019–2024 je 705 poslancev, torej 46 manj kot sedaj. 73 izpraznjenih sedežev Združenega kraljestva se bo razdelilo tako, da se jih bo 27 uporabilo za razdelitev v skladu z načelom upadajoče proporcionalnosti. Za preostala mesta pa je v resoluciji, ki je priložena sklepu, predlagano, da bi ostala izpraznjena za naslednje širitve. Nobena država članica ni izgubila sedeža. Število poslancev iz Slovenije ostaja enako, in sicer 8. V sklepu so vključene tudi pravne varovalke za primer, da Združeno kraljestvo v začetku parlamentarnega mandata 2019–2024 ne bi izstopilo iz EU. V tem primeru bo do dejanskega izstopa Združenega kraljestva veljal Sklep Evropskega sveta iz leta 2013.

V prihodnjem letu se bo predvidoma nadaljevala razprava glede Uredbe o preiskovalni pravici Evropskega parlamenta. Predlog uredbe predvideva, da bi preiskovalni odbori med drugim lahko (i) zbirali dokaze, tudi preko zaslišanj članov institucij EU in vlad držav članic, pridobivali dokaze od uslužbencev EU kot tudi drugih posameznikov, ki bivajo v EU; (ii) zahtevali izvedenska poročila, dokumente in opravili preiskave na kraju samem, pri čemer naj bi imeli vpogled v dokumente, s katerimi razpolagajo institucije EU in države članice, pa tudi druge fizične in pravne osebe; (iii) institucije EU in države članice naj bi imenovale uslužbence, ki bodo pooblaščeni, da na poziv preiskovalnega odbora pričajo pred njim, posamezniki, ki bivajo v EU, pa bi morali na vprašanja odgovarjati kot priče. Predlog omogoča tudi razširjeno uporabo sankcij v primeru neupoštevanja pozivov preiskovalnih odborov.

Evropski parlament je omenjeno uredbo predlagal leta 2012, vendar je bil v naslednjih letih v pogajanjih dosežen le majhen napredek. Svet in Komisija, imata že od vsega začetka pravne in institucionalne pomisleke, razhajanja so predvsem glede obsega pooblastil preiskovalnih odborov. Kljub temu je Svet pripravljen na konstruktivno izmenjavo mnenj, zato je oktobra 2018 Evropskemu parlamentu posredoval svoja stališča in ključne poudarke, ki bodo podlaga za nadaljnje pogovore.

Slovenija ocenjuje, da so nekatere določbe predloga nesprejemljive, tako z vidika institucionalnega ravnovesja kot tudi z vidika načela suverenosti držav članic in načela prenesenih pristojnosti. Izpostavlja, da se institut preiskovalne pravice z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe po vsebini ni bistveno spremenil. Pristojnosti preiskovalnih odborov so preširoko zastavljene in se približujejo pristojnostim, ki jih imajo sodni organi, česar v luči načela delitve oblasti in z ozirom na politično naravo nadzora preiskovalnih odborov nad izvajanjem prava EU kot tudi glede na določbe 226. člena PDEU, Slovenija ne more podpreti.

Glede komunikacije z državljani je bila v Pismu o nameri Komisije iz septembra 2018 v okviru 10. prednostne naloge napovedana dodatna pobuda za perspektivo za prihodnost Unije: Obveščanje o Evropi (sporočilo o tem, kako lahko postane obveščanje o Uniji enotnejše, močnejše in bolj demokratično). Slovenija bo v tem okviru, tudi na podlagi izkušenj iz posvetovanj z državljani v letu 2018, zagovarjala načelo, da komuniciranje ne sme biti samo ena od faz v procesu oblikovanja politik, temveč njegov sestavni del od začetka do konca.

MAKROEKONOMSKA POLITIKA TER EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA

Poglobitev ekonomske in monetarne unije

Trenutna gospodarska rast je priložnost za napredek pri krepitvi ekonomske in monetarne unije (EMU), ki je bistvena za spodbujanje konvergence, odpornosti in rasti v EU. Voditelji držav članic evroobmočja v razširjeni sestavi so na vrhu junija 2018 določili prioritetna področja dela in jih nadgradili s podrobnejšimi usmeritvami na zasedanju 14. decembra 2018. Na tej osnovi se bodo v letu 2019 nadaljevale razprave zlasti o časovnem načrtu za dokončanje bančne unije, reformi Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) ter instrumentih za konvergenco in konkurenčnost v ekonomski in monetarni uniji. EMS bo zagotovil skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje, okrepljena bo njegova vloga pri programih finančne pomoči, pregledneje pa bodo oblikovani kriteriji za dostop do preventivnih finančnih instrumentov EMS. Izboljšan bo tudi obstoječi okvir za spodbujanje vzdržnosti dolga držav članic. V ta namen se bodo v letu 2019 pričele priprave predloga sprememb Pogodbe o ustanovitvi EMS.

1.

Dokončanje bančne unije

Slovenija ostaja zavezana časovnici, začrtani na vrhovih evrskega območja decembra 2017 in nazadnje dopolnjeni decembra 2018. Dokončanje bančne unije naj temelji na implementaciji nadgrajenih ukrepov iz že dogovorjenega časovnega načrta iz junija 2016 ter upoštevaje znižanje tveganj v bančnem sektorju EU, na podlagi česar bo možno sprejeti politične odločitve v zvezi z vzpostavitvijo evropske sheme za jamstvo vlog in datumom uvedbe skupnega varovala za enotni reševalni sklad.

2.

Reforma EMS

Komisija je 6. decembra 2017 predlagala spremembe EMS, in sicer preoblikovanje v t. i. Evropski denarni sklad (EDS), institucijo v okviru prava EU, pri čemer bi se ohranili sedanja finančna zmogljivost in institucionalna struktura ter hkrati povečali njegova učinkovitost, preglednost in demokratična odgovornost. Članstvo se ne bi spremenilo, sodelovanje dodatnih držav članic pa bi bilo možno tudi v prihodnje, ko prevzamejo evro. Poleg dosedanje finančne pomoči za stabilnost državam članicam v težavah, bi EDS zagotavljal skupno varovalo za enotni sklad za reševanje. Predlog predvideva tudi možnost hitrejšega ukrepanja v nujnih primerih z okrepljeno kvalificirano večino, za katero je potrebnih 85% glasov, ob tem, da se za odločitve z večjim finančnim učinkom ohranja soglasje. Okrepili bi se tudi neposredna vključenost EDS v upravljanje programov finančne pomoči, skupaj s Komisijo, ter možnost uporabe novih finančnih instrumentov v podporo funkcije stabilizatorja. Predlog ni bil pozitivno sprejet pri državah članicah in dogovorjeno je bilo, da se reformo tega mehanizma pripravi na medvladni osnovi s spremembo obstoječe Pogodbe o ustanovitvi EMS.

Evroskupina je 4. 12. 2018 sprejela usmeritve glede nadaljnjega razvoja EMS. V njem poudarja, da je potrebna povečana vloga EMS, da se okrepi odpornost evrskega območja na krize. V tem okviru bo EMS kot ponudnik finančne pomoči v skrajnem primeru imel močnejšo vlogo pri oblikovanju, pogajanju in nadzoru programov finančne pomoči, ne da bi posegal v področja iz pristojnosti Komisije in ECB, skladno s sprejetim Sporazumom o sodelovanju med EMS in Komisijo. EMS bo v prihodnje tudi zagotavljal skupno varovalo za enotni reševalni sklad.

Skupno varovalo za enotni reševalni sklad

To bo nov instrument EMS, ki bo nadomestil instrument direktne dokapitalizacije bank. Zagotavljal bo skupno varovalo za enotni reševalni sklad v obliki revolving-kreditne linije. Njena višina bo usklajena s ciljno ravnjo sklada za reševanje bank (1% zajamčenih vlog bank). Instrument bo uporabljen v skrajni sili in bo v primeru koriščenja srednjeročno fiskalno nevtralen, saj bo poplačan s prispevki bank v bančni uniji. Odločanje o uporabi tega instrumenta bo potekalo s soglasjem direktorjev EMS ter ob izpolnjevanju vnaprej določenih pogojev, treba pa bo doreči postopek, ki bo omogočal hiter sprejem odločitev, upoštevaje nacionalne ustavne ureditve. Uvedba pred 2024 je pogojena z znižanjem tveganj v bančnem sektorju EU, kar bo ocenjeno v letu 2020.

Posodobitev instrumentov za pomoč

Evroskupina je v svoji izjavi z dne 4. 12. 2018 sprejela stališče glede bolj transparentnega oblikovanja kriterijev za preventivne finančne instrumente (PCCL in ECCL). Do njih bodo lahko dostopale države članice EMS z zdravimi ekonomskimi temelji, z namenom zavarovanja pred morebitnimi negativnimi šoki izven njihovega nadzora. Instrument ECCL se sicer ne spreminja, dostopen bo državam članicam EMS z dobro ekonomsko in finančno situacijo, ki ne izpolnjujejo nekaterih kriterijev za dostop do instrumenta PCCL. Instrument PCCL bo oblikovan bolj transparentno, z bolj jasno oblikovanimi kriteriji dostopa do instrumenta, ki bodo temeljili na kvalitativnih in kvantitativnih elementih, povezanih z ekonomsko in fiskalno oceno države. Poleg tega bo vedno potrebno izpolnjevati kriterij vzdržnosti dolga. Glede instrumenta PCCL se bo država v primeru črpanja zavezala oziroma podpisala pismo o nameri, da bo vseskozi spoštovala kriterije dostopa do instrumentov.

Pristojne institucije bodo vsake pol leta ocenjevale, ali država spoštuje predhodne kriterije za dostop do instrumenta PCCL. V primeru neizpolnjevanja se bo dostop do instrumenta ukinil, država pa bo lahko zaprosila za prehod na instrument ECCL ali polni makroekonomski prilagoditveni program.

Vzdržnost dolga

V okviru Evroskupine je bila izražena široka podpora glede izboljšanja obstoječega okvira vzdržnosti dolga v območju evra. Predvidena je uvedba klavzul z enotno agregacijo (single limb collective action clauses) do leta 2022 z določitvijo tega v Pogodbi o ustanovitvi EMS (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 4/12 in 3/13). Ob tem je Evroskupina poudarila temeljno načelo, da se lahko finančna pomoč podeli le državam, katerih dolg je vzdržen in katerih poplačilo je zagotovljeno. To ocenjujeta Komisija in EMS, skladno s svojimi pristojnostmi ter skladno z dogovorom o medsebojnem sodelovanju. Ocena vzdržnosti dolga bo temeljila na transparentni osnovi, pri čemer bo upoštevala zadosten nivo presoje.

Dalje, v primeru da bi bilo potrebno, ter če država zaprosi za to, bi EMS lahko vzpostavil dialog med državo članico in privatnimi investitorji. To bi temeljilo na prostovoljni, neuradni, nezavezujoči, začasni in zaupni osnovi.

V razpravi o pripravi spremembe Pogodbe o reformi evropskega mehanizma za stabilnost bo Slovenija smiselno upoštevala stališča, ki jih je zavzela do Predloga uredbe Sveta o vzpostavitvi Evropskega denarnega sklada in upoštevaje politične usmeritve, ki so bile dorečene na zasedanju voditeljev evroobmočja 14. decembra 2018. Slovenija podpira ohranitev medvladnega pristopa ter ohranitev načela soglasja držav članic pri odobritvah posamičnih izplačil finančne pomoči iz programa EMS. Ravno tako podpira podrobnejšo opredelitev pogojev dostopa do instrumentov pomoči EMS, ki naj bodo prilagojeni namenu in značilnostim instrumenta. V razpravi o potencialni krepitvi vloge EMS pri analizi vzdržnosti dolga držav članic je potrebna uravnotežena rešitev, ki bo upoštevala pravne institucionalne pristojnosti Komisije na področju ekonomskega upravljanja ter legitimen interes EMS, da na ustrezen način izvaja oceno tveganja potencialnega posojilojemalca z namenom, da zaščiti sredstva delničark EMS, ki so države članice evroobmočja.

Oblikovanje novega instrumenta EMS, ki bo zagotavljal skupno varovalo za enotni reševalni sklad in nadomestil instrument direktne dokapitalizacije Slovenija podpira. Odločitev o morebitni predčasni uvedbi tega mehanizma naj bo sprejeta na podlagi ocene znižanja tveganj v bančnem sektorju. Posebno pozornost bo Slovenija namenila podrobnejši ureditvi postopka odločanja o uporabi instrumenta, kjer je ohranitev načela soglasja ključnega pomena. V razpravi o uporabi teh sredstev za zagotavljanje likvidnosti pa bo Slovenija izhajala iz stališča, da to ne sme posegati v likvidnostno pomoč, ki jo zagotavljajo ECB, nacionalne centralne banke ali Enotni sklad za reševanje.

3.

Instrument za konvergenco in stabilizacijo

Komisija je 31. maja 2018 predstavila Predlog uredbe o vzpostavitvi Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe. Cilj predlagane uredbe je vzpostavitev Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe (ESFN) za obvladovanje obsežnih asimetričnih šokov, ki lahko ogrozijo ekonomsko in socialno kohezijo. Podpora ESFN bo na voljo državam članicam EMU in tistim državam, ki sodelujejo v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II).

Predlog je prvi korak v razvoju mehanizma zavarovanja v EMU za namene makroekonomske stabilizacije. Prvotno je Komisija v svojem paketu „poglabljanje EMU“ iz decembra 2017 napovedala, da namerava v proračunu EU ustvariti instrument, ki bo članom pomagal pri obravnavanju asimetričnih šokov. Vendar pa je v predlogu, ki se zdaj imenuje „Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe“, cilj ustvariti instrument zunaj proračuna EU, ki bi državam članicam, ki so jih prizadeli veliki šoki, zagotovil posojila skupaj z omejenimi nepovratnimi sredstvi in jim s tem pomagal ohranjati raven javnih naložb. Predlagano subvencionirano posojilo je zasnovano tako, da se lahko sčasoma razvije v mehanizem prostovoljnega zavarovanja za namene makroekonomske stabilizacije. Ta zavarovalni mehanizem, ki bi tudi temeljil na pogojih upravičenosti, bi državam članicam, ko bi se te soočale z velikim asimetričnim šokom, omogočil izplačilo, hkrati pa bi jim na kratek rok olajšal iskanje kompromisa med spodbujanjem gospodarske aktivnosti in obvladovanjem rasti javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga.

Skupna vrednost posojil Komisije državam, za katere se bo ta zadolžila na trgu, je v predlogu uredbe omejena na najvišji znesek za vse države članice skupaj v višini 30 milijard EUR. Za financiranje subvencioniranja obrestnih mer se bo ustanovil Sklad za stabilizacijsko podporo (Sklad). Sklad se bo financiral z letnimi prispevki držav članic. Metoda za izračun in pravila za prenos teh prispevkov, ki se bodo določila z medvladnim sporazumom. Letni prispevki držav članic bodo določeni glede na znesek denarnih prihodkov, dodeljenih nacionalnim centralnim bankam Eurosistema, bodo sorazmerni z vplačanimi deleži posameznih nacionalnih centralnih bank v kapitalu ECB. Dostop do posojilnega sredstva bo pogojen z izvajanjem preudarnih fiskalnih in ekonomskih politik. Posojila pa se bodo morala porabiti za financiranje projektov iz večletnih naložbenih strategij držav, ki jih bodo morale države predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi reformnimi programi.

Države bodo morale zagotoviti visoko kakovost svojih sistemov in praks za upravljanje vseh javnih naložb v državi, ne glede na vir financiranja (tj. domača sredstva in sredstva EU). Zato predlog uredbe uvaja postopek kvalitativnega ocenjevanja sistemov in praks upravljanja javnih naložb v državah članicah, ki ga bo izvajala Komisija.

Slovenija podpira Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe. Pričakovati je namreč, da bo uvedba fiskalnega instrumenta za delitev tveganja kot del strukture ekonomske in monetarne unije prispevala k makroekonomski stabilnosti v Sloveniji in državah EMU. Ob tem poudarjamo, da mora Komisija natančno pojasniti, kakšna bodo bremena posameznih držav članic v zvezi s podporo ESFN, kako so predvidena vplačila, kakšna bo obravnava teh transakcij z vidika ESA 2010 (tako za posojila kot za subvencije obrestne mere), pa tudi širše: vpliv teh transakcij na dolg sektorja država in vpliv bruto investicij na ESA 2010 postavko b.9 (t.j. presežek/primanjkljaj sektorja država). V tem kontekstu Slovenija pričakuje tudi dodatna pojasnila Komisije in Eurostata glede primernosti sedanje obravnave investicij po metodologiji ESA 2010. Stališče je Državni zbor sprejel 28. 9. 2018.

Na podlagi sklepov voditeljev evroobmočja v razširjeni sestavi 14. 12. 2018 pričakujemo, da bo v letu 2019 poudarek dela na oblikovanju novega proračunskega instrumenta za evroobmočje, ki bo namenjen krepitvi konvergence in konkurenčnosti v evroobmočju. Dokončno stališče do tega bo Slovenija oblikovala na podlagi dodatnih razprav, ki bodo potekale v začetku leta 2019. Pri tem bo presojala namen, način financiranja, pričakovani fiskalni učinek na države članice in vpliv na druge instrumente, ki so namenjeni konvergenci med državami članicami v proračunu EU (predvsem kohezija in strukturni skladi) za prihodnje večletno obdobje.

4.

Program za podporo reformam EU

Komisija je 31. maja 2018 predlagala novo Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo reformam EU 2018/0213, ki zajema tri ločene, medsebojno dopolnjujoče instrumente: (i) instrument za izvajanje reform v obliki instrumenta za finančno podporo, (ii) nadaljevanje programa za podporo strukturnim reformam v obliki instrumenta za tehnično podporo in (iii) konvergenčni instrument za zagotavljanje posebne in usmerjene podpore državam članicam, ki niso članice evrskega območja (imenovan tudi „konvergenčni instrument“). Namen tega programa je podpreti vlade in javne organe držav članic pri prizadevanjih za oblikovanje in izvajanje strukturnih reform za ohranjanje rasti, in sicer na podlagi njihovega zahtevka za tehnično podporo ali na podlagi njihovih predlogov reformnih zavez.

Program naj bi prispeval k splošnemu cilju okrepitve kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, rasti in zaposlovanja. Pozitivno bi lahko vplival tudi na uresničitev evropskega stebra socialnih pravic. V te namene bi moral zagotavljati zadostne finančne spodbude za dokončanje reform strukturne narave in tehnično podporo za okrepitev upravne zmogljivosti držav članic v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javne uprave ter ekonomski in socialni sektorji.

Po sedanjem predlogu razdelitve sredstev bi imela Slovenija v celotnem obdobju trajanja instrumenta na voljo najmanj 102 mio evrov.

Slovenija ne nasprotuje oblikovanju instrumenta za podporo izvajanja strukturnih reform in s tem sprejemu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo reformam EU 2018/0213.

Finančne storitve in prost pretok kapitala, bančna in kapitalska unija

Tudi v naslednjem 18-mesečnem obdobju ostaja strateški interes Slovenije, da se finančna stabilnost sistemsko zagotavlja z ustrezno regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij, zato bomo še naprej podpirali nadaljnje ukrepe na ravni EU, ki bodo prispevali k zmanjševanju prekomernih tveganj v finančnem sistemu in tveganj javnih financ pri reševanju finančnih institucij.

Evropsko gospodarstvo se še vedno sooča s pomanjkanjem dolgoročnih virov za financiranje gospodinjstev in gospodarstva, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP). Unija kapitalskih trgov naj bi zagotavljala dolgoročne in bolj raznolike vire financiranja nasploh ter zmanjšala odvisnost od bančnega financiranja. Predvsem naj bi izboljšala položaj malih in srednjih podjetij pri financiranju njihovega poslovanja. Zato je Komisija maja 2018 objavila Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129 v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP. Splošni cilj tega predloga je uvesti tehnične prilagoditve enotnih pravil EU, da se: (i) zmanjšajo upravna bremena in stroški izpolnjevanja zakonskih obveznosti, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja, ko so njihovi finančni instrumenti uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni zaščite vlagateljev in celovitosti trga ter (ii) poveča likvidnost lastniških instrumentov, uvrščenih v trgovanje na zagonskih trgih MSP. Slovenija podpira cilje tega predloga, hkrati pa je za nas pomembno tudi, da se zagotavlja visoka raven zaščite vlagateljev in celovitosti trga.

V tem sklopu je Komisija objavila Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (Uredba PEPP), katere cilj je mobilizirati kapital v Uniji in ga usmeriti v vsa podjetja, vključno z MSP, ter infrastrukturne in dolgoročne trajnostne projekte, ki ga potrebujejo za razširitev in ustvarjanje delovnih mest. Predlog Komisije za sprejetje Uredbe PEPP predvideva uvedbo novega vseevropskega produkta osebnega pokojninskega zavarovanja, ki bi dopolnil ponudbo obstoječih dodatnih pokojninskih zavarovanj in ostalih oblik varčevanja za starost, saj nacionalni produkti ne bodo nadomeščeni s PEPP. Slovenija cilje zakonodajnega predloga podpira in si prizadeva, da bi bil namenski varčevalni produkt uporaben in v korist vlagateljev, ki bi tako privarčevali finančna sredstva za starost.

Prav tako je Komisija objavila Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 in (EU) št. 346/2013 ter Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov. Ta zakonodajni sveženj se obravnava s ciljem vzpostavitve pristnega notranjega kapitalskega trga z zmanjšanjem razdrobljenosti na kapitalskih trgih, odpravo regulativnih ovir za financiranje gospodarstva in večjo razpoložljivostjo kapitala za podjetja. Regulativne ovire, tj. zahteve držav članic glede trženja, regulativne pristojbine ter upravne zahteve in zahteve glede uradnega obveščanja precej odvračajo od čezmejne distribucije skladov. Slovenija podpira cilje tega zakonodajnega paketa.

Poleg tega Slovenija podpira prizadevanja Komisije in držav članic, da se zmanjšajo prekomerni stroški poslovanja finančnih subjektov, kar pa ne sme vplivati na stabilnost finančnega sistema ali povzročati tveganj za javne finance. Z namenom zmanjšanja prekomernih stroškov in poenostavitve poslovanja poteka v okviru Sveta EU zakonodajni postopek v zvezi s Predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij in spremembi Direktiv 2013/36/EU in 2014/65/EU in Predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah skrbnega in varnega poslovanja investicijskih podjetij in spremembi Uredb (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 1093/2010. Namen teh predlogov je zagotoviti, da za investicijska podjetja veljajo kapitalske, likvidnostne in druge ključne bonitetne zahteve ter ustrezne nadzorniške ureditve, ki so prilagojene njihovemu poslovanju, vendar so dovolj stroge, da tveganja investicijskih podjetij zajamejo na bonitetno zanesljiv način, da bi tako zaščitili stabilnost finančnih trgov EU.

Zaradi poenostavitve pravil in zagotovitve njihove večje sorazmernosti se s Predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov (EMIR REFIT) predlagajo ciljno usmerjene spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012. Obenem EMIR REFIT ohranja vse ključne elemente okvira, za katere se je izkazalo, da omogočajo izpolnjevanje ciljev Uredbe (EU) št. 648/2012. Zaradi potrebe po odpravi nesorazmernih stroškov in obremenitev za mala podjetja in poenostavitvi pravil, ne da bi bila pri tem ogrožena finančna stabilnost, je bil pregled sprememb Uredbe (EU) št. 648/2012 vključen v program Komisije glede ustreznosti in uspešnosti predpisov v letu 2016 (program REFIT). V zvezi s tem predlogom trenutno potekajo politični trialogi, njegov sprejem pa se pričakuje v prvi polovici 2019.

Z namenom ciljnih reform in nadaljnjega izboljšanja finančne stabilnosti ter upoštevanja posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU je Komisija objavila Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav. Predlog uredbe uvaja vseevropski pristop k nadzoru centralno nasprotnih strank (CNS), da se zagotovi nadaljnje poenotenje nadzora in pospešijo določeni postopki. Zagotavlja se tudi tesnejše sodelovanje med nadzornimi organi in centralnimi bankami. V ta namen poteka tudi pobuda za spremembo 22. člena Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. S spremembo bi ECB dobila jasno pravno pristojnost na področju centralnega kliringa, kar bi Eurosistemu omogočilo izvajati pooblastila, ki jih Komisija v okviru pregleda Uredbe o evropskih tržnih infrastrukturah (Uredba (EU) št. 648/2012) predlaga za centralne banke izdajateljice valute. Ta pooblastila vključujejo dosti večjo vlogo centralnih bank izdajateljic v sistemu nadzora CNS, zlasti kar zadeva priznavanje in nadzor sistemsko pomembnih CNS iz tretjih držav, ki izvajajo kliring velikih zneskov transakcij v evrih. Po predlaganih spremembah okvira za evropske tržne infrastrukture bo Eurosistem lahko še naprej izvajal vlogo centralne banke izdajateljice enotne valute. Spremembe bodo Eurosistemu omogočile, da spremlja in odpravlja tveganja, povezana z dejavnostmi centralnega kliringa, ki bi lahko vplivala na izvajanje denarne politike, delovanje plačilnih sistemov in stabilnost evra. Sprejem navedenih aktov se pričakuje v letu 2019.

Zaradi vse večjega pomena CNS je Komisija predstavila tudi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012 in (EU) 2015/2365 in direktiv 98/26/EC, 2002/47/EC, 2004/25/EC, 2005/56/EC, 2007/36/EC, 2011/35/EU in (EU) 2017/1132, katere namen je vzpostaviti vseevropske rešitve, ki bi v primeru težav posamezne CNS pripomogle k zmanjševanju in odpravljanju posledic za finančni sistem in celotno ekonomijo.

V sklopu vmesnega akcijskega načrta Unije za kapitalske trge iz junija 2017 je bil eden prvih prednostnih ukrepov krepitev pristojnosti evropskih nadzornih organov (ESA – European Supervisory Authorities), ki omogoča integracijo nadzora finančnih trgov. Zakonodajni predlog Komisije je prvi konkreten korak k ustanovitvi enega samega nadzornika kapitalskih trgov in k dokončanju finančne unije. Komisija je septembra 2017 predstavila Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, skupaj s Predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II). Prav tako je objavila zakonodajno pobudo za okrepitev Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB – European Systemic Risk Board), ki skupaj z evropskimi nadzornimi organi tvori evropski sistem finančnega nadzora, uveden po finančni krizi, in sicer Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja. Predlogi so usmerjeni k ciljem izboljšanja mandata, upravljanja in financiranja ESA in ESRB, s čimer spodbujajo nadaljnje vključevanje kapitalskega trga po izstopu Združenega kraljestva iz EU ter zagotavljajo ustrezno upravljanje vseh finančnih tveganj, med drugim z močnejšo koordinacijo nadzora s prednostnimi nalogami, razširjenim neposrednim nadzorom nad kapitalskimi trgi s strani Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA – European Securities and Markets Authority), z novim sistemom upravljanja, ki bo zagotovil večjo neodvisnost odločanja evropskih nadzornih organov od nacionalnih interesov, ter s spodbujanjem trajnostnega financiranja in zagotavljanja finančne stabilnosti. Slovenija podpira odpravljanje pomanjkljivosti evropskega finančnega nadzora, odločanja pod vplivom nacionalnih interesov ter drugih nedoslednosti in neskladnosti. Prav tako podpira nadaljnji razvoj pravil za delovanje evropskih nadzornih organov z namenom povečanja učinkovitosti nadzora, vendar pa bo pazljiva pri vrstah in obsegu prenosa nadzornih pristojnosti z nacionalnih nadzornih organov na evropske. Pri zadevnih zakonodajnih predlogih je namreč treba upoštevati kapitalske trge manjših držav članic ter njihove nadzorne organe, da jim spremenjeno financiranje evropskih nadzornih organov ne bi naložilo dodatnega finančnega bremena.

Glavni namen predloga Komisije o pregledu uredb o evropskih nadzornih organih iz septembra 2017 je bil okrepiti sposobnost zagotavljanja usklajenega in učinkovitega finančnega nadzora, ni pa imel posebnega cilja povečati pooblastila organov v zadevah, povezanih s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima (PPDFT). Kljub nedavnim spremembam zakonodajnega okvira tega področja je več primerov pranja denarja v evropskih bankah privedlo do spoznanja o potrebni dodatni izboljšavi nadzora. Eno od rešitev je septembra 2018 Komisija ponudila v obliki Spremenjenega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Dodatne spremembe težijo predvsem k okrepitvi in centralizaciji vloge, virov ter strokovnega znanja pod okriljem in v pristojnosti Evropskega bančnega organa (EBA – European Bank Authority).

Poleg že izpostavljenega stališča do prvotnega predloga Slovenija podpira odločnejše ukrepanje v primerih PPDFT, predvsem glede na ugotovljene pomanjkljivosti nadzornih ukrepov in zakonodaje EU. Na splošno podpira tudi centralizirano vlogo EBA in njegovo povečano odgovornost na področju PPDFT, hkrati pa zagovarja sorazmernost, smotrnost in ustreznost prenosa pooblastil (predvsem neposrednih) in novih nalog na evropske nadzorne organe ter njihovega posega v neodvisnost in samostojnost nacionalnih organov. Prav tako opozarja na izboljšanje odprtih in nejasnih določil, ki bi lahko povzročila prepletanje, preseganje ali podvajanje pristojnosti tako znotraj finančnega sektorja kot tudi s predpisi kazenskopravne narave, ter pazljivost glede obsega, vrste in načina izmenjave informacij.

Unija kapitalskih trgov močno poudarja trajnostno in zeleno financiranje, saj je finančni sektor začel prilagajati svoje prakse, da bi vlagatelje, ki se zavedajo pomena trajnostnega razvoja, podprl pri izbiri primernih projektov in podjetij. Tako je Komisija marca 2018 predstavila prvi akcijski načrt EU za trajnostno financiranje, ki določa strukturiran in sistematičen pristop k usmerjanju zasebnih naložb v bolj zelene projekte, in sicer s spremembo spodbud in sedanje kulture v naložbeni verigi. Maja 2018 pa so bili predlagani prvi konkretni ukrepi, in sicer Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341. Slovenija te predloge glede trajnostnega in zelenega financiranja podpira, saj med drugim predvideva tudi vzpostavitev enotnega sistema klasifikacije EU za ugotavljanje, ali je določena gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna. Slednje bo namreč spodbudilo več vlaganj v zelene in trajnostne naložbe, česar si želimo tudi v Sloveniji. Pri obravnavi teh predlogov pa si bomo prizadevali, da se bodo upoštevali tudi manjši kapitalski trgi držav članic, da udeležencem na teh kapitalskih trgih ne bi nastali nesorazmerni stroški.

V okviru svežnja ukrepov za poglobitev unije kapitalskih trgov sta bila med drugim z namenom razširiti dostop do financiranja za inovativna podjetja, zagonska podjetja in druga podjetja, ki ne kotirajo na borzi, predstavljena Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja in Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov. Ta podjetja imajo zaradi strukturne asimetričnosti informacij težave pri pridobivanju finančnih sredstev, zlasti ko napredujejo iz zagonske faze v fazo širitve. Ker trg ni deloval, se je množično financiranje razvilo v uveljavljeno obliko črpanja virov iz množic in alternativnega financiranja. Nekatere države članice so na tem področju že uvedle domače režime za množično financiranje. Zaradi različnih regulativnih pristopov držav članic pa se poslovni modeli na teh osnovah razvitih platform ne morejo enostavno uporabljati za čezmejno opravljanje storitev v Uniji. Glede na negotovost in visoke stroške izpolnjevanja predpisov za platforme pri čezmejnem delovanju, ki nastanejo zaradi odsotnosti primernega okvira EU za dejavnosti množičnega financiranja, se ponudniki storitev množičnega financiranja soočajo s težavami pri širitvi poslovanja, čezmejni tokovi pa ostajajo omejeni. Uredba bi med drugim določila sorazmerne zahteve za opravljanje storitev množičnega financiranja in olajšala čezmejno opravljanje teh storitev, hkrati pa pripomogla k obvladovanju operativnih tveganj in zagotavljanju visoke ravni preglednosti ter zaščite vlagateljev. Poleg tega naj bi zagotovila enotne, sorazmerne in neposredno izvedljive zahteve za izdajo dovoljenja in nadzor skupaj z enotno točko za nadzor. Slovenija podpira ta predlog uredbe s pridržkom, da mora končno besedilo uredbe vključevati podrobnejšo opredelitev razlike med storitvami množičnega financiranja, ki jih smejo opravljati vsi ponudniki teh storitev, ter storitvami sprejemanja depozitov od javnosti, ki jih smejo opravljati le kreditne institucije.

Z direktivo pa se izrecno določa, da se Direktiva 2014/65/EU ne uporablja za osebe, ki imajo dovoljenje kot ponudniki storitev množičnega financiranja, kot so opredeljeni v uredbi, in sicer zaradi pravne varnosti in da bi se preprečila uporaba zahtev iz Direktive 2014/65/EU za opravljanje storitev množičnega financiranja. Zaradi potrebe, da so storitve jasno ločene za obvladovanje nasprotja interesov ter zagotovitev učinkovitega nadzora, oseba, ki ima dovoljenje kot ponudnik storitev množičnega financiranja v skladu z uredbo, ne bi smela imeti dovoljenja v skladu z Direktivo 2014/65/EU in obratno. V skladu s predlogom so tako ponudniki storitev množičnega financiranja izvzeti iz obveznosti Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov, s čimer se Slovenija strinja.

Slovenija si bo še naprej prizadevala, da bodo imeli tudi manjši oziroma manj razviti kapitalski trgi doprinos: ustvariti več možnosti za vlagatelje ter vzpostaviti prožnejši finančni sistem. Posebna pozornost bo še naprej namenjena varstvu vlagateljev.

Komisija je predlagala enotni sistem jamstva za bančne vloge za območje evra že novembra 2015. Po njenem mnenju bi namreč vzpostavitev evropskega sistema še dodatno okrepila bančno unijo, izboljšala zaščito imetnikov bančnih vlog, povečala finančno stabilnost in dodatno zmanjšala povezavo med bankami in državami. Glede na to, da bančno unijo sestavljajo trije stebri, od katerih sta prva dva (enotni mehanizem nadzora in enotni mehanizem reševanja) že vzpostavljena, bo šele z vzpostavitvijo tretjega stebra – enotnega sistema jamstva za vloge – ta unija tudi dokončno vzpostavljena. Pogajanja o tem predlogu potekajo že nekaj let, brez pravega napredka, saj nekatere države članice EU pred prehodom na sistem skupnega kritja izgub zahtevajo zadostno znižanje tveganj v bančnih sistemih držav članic EU. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do stanja, kjer bi države članice EU s stabilnejšim bančnim sistemom nase prevzemale večje tveganje oziroma breme zaradi kritja izgub, povzročenih s strani bank iz držav EU z manj stabilnim bančnim sistemom. Poleg tega bi bili ob delitvi tveganj nekateri bančni sistemi zaradi različnih stopenj tveganj v bančnih sistemih držav članic EU neupravičeno bolj obremenjeni z vplačilom prispevkov, kot je njihovo tveganje.

V zvezi z vzpostavitvijo enotnega sistema jamstva za bančne vloge si bo Slovenija še naprej prizadevala, da bi čim prej prišlo do kompromisne rešitve, ki jo vidi v prehodni vzpostavitvi likvidnostnega kritja za sistem jamstva za vloge, ki ne pomeni prevzemanja oziroma skupnega kritja izgub. Hkrati bo Slovenija še naprej zagovarjala tudi stališče, da bo treba pred celovito vzpostavitvijo evropskega sistema jamstva za bančne vloge, ki pomeni tudi skupno kritje izgub iz naslova jamstva za depozite, pomembno zmanjšati tveganja v bančnem sektorju na ravni EU.

Junija 2018 so se na vrhu držav evrskega območja, na katerem so sodelovale vse države članice, voditelji sporazumeli, da bančno unijo dopolnijo, vključno z vzpostavitvijo skupnega nadomestila za sklad za enotno reševanje in napredkom pri evropskem sistemu jamstva za vloge. Dogovorili so se tudi o okrepitvi vloge in nadaljnjem razvoju evropskega mehanizma za stabilnost kot orodja za krizno upravljanje. To je treba obravnavati kot prednostno nalogo, čeprav je predhodno potreben dogovor, zlasti glede predlogov o zmanjšanju tveganja v bančnem sektorju ter paketu za zmanjšanje slabih posojil. V zvezi s slednjim je Komisija 14. 3. 2018 predstavila ukrepe za njihovo reševanje v obliki Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti in Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnikih kreditov, kupcih kreditov in poplačilu iz naslova zavarovanja s premoženjem. Odporno evrsko območje potrebuje odporne države članice in ponovno oživitev gospodarske in socialne konvergence.

Sistemsko zagotavljanje finančne stabilnosti z ustrezno regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij je v strateškem interesu Slovenije, zato podpiramo nadaljnje ukrepe na ravni EU, ki bodo prispevali k zmanjševanju prekomernih tveganj v finančnem sistemu in tveganj javnih financ pri reševanju finančnih institucij.

Slovenija bo kot zagovornica bolj povezanega območja evra še naprej podpirala sprejetje ukrepov za zmanjšanje tveganja v bančnem sektorju in nadaljnji razvoj bančne unije. V tem procesu si bo prizadevala, da bo v čim večji meri upoštevano načelo sorazmernosti in da bodo stroški uveljavitve teh ukrepov za kreditne institucije in investicijska podjetja čim manjši.

Glede svežnja ukrepov, ki se nanašajo na slaba posojila, si bo Slovenija prizadevala ne le za ureditev pravil in nadzora nad skrbniki in kupci potrošniških kreditov, temveč tudi za ureditev podeljevanja dovoljenj. Prav tako si bo prizadevala za določitev ukrepov, ki bodo preprečevali tveganja in zlorabe pravic potrošnika – kot šibkejše stranke v pogodbenem razmerju – zaradi prodaje potrošniških kreditov iz bank na nebančne kupce oziroma institucije. To pomeni zlasti ohranitev pravil varstva potrošnikov v skladu z veljavno EU in nacionalno zakonodajo, ne glede na to, kdo servisira potrošniški kredit ali kdo potrošniški kredit kupi, in ne glede na pravno ureditev, ki velja v državi članici skrbnika ali kupca potrošniškega kredita. Slovenija si bo prizadevala tudi za določitev odgovornosti skrbnikov, da potrošnikom, ki niso plačilno sposobni, pomagajo najti ustreznejšo obliko odplačevanja kredita, zavzemala pa se bo tudi za ukrepe, ki bodo vključevali dolžniško svetovanje prezadolženim potrošnikom, ki ga države članice vzpostavijo ali je že vzpostavljeno.

Obdavčenje

Med najpomembnejšimi prioritetami EU na davčnem področju bo tudi v prihodnjem obdobju zagotavljanje transparentnosti obdavčenja, s čimer so povezani ukrepi proti goljufijam in davčnim utajam ter pravičnejša obdavčitev podjetij.

Slovenija podpira ukrepe proti davčnim utajam in goljufijam ter za večjo transparentnost, saj čezmejne davčne goljufije in utaje zahtevajo ukrepanje na vseh ravneh, v okviru EU, v državah članicah in na mednarodni ravni.

Med napovedanimi novimi zakonodajnimi predlogi v delovnem programu Komisije za leto 2019 ima na področje obdavčitve neposreden učinek predlog za učinkovitejši zakonodajni postopek na področju obdavčitve, v obliki opredelitve področij v okviru področja obdavčitve, na katerih bi se pri pripravi zakonodaje na ravni Unije prešlo na glasovanje s kvalificirano večino (danes soglasje).

Ker zakonodajne spremembe na davčnem področju na ravni EU praviloma neposredno vplivajo na davčne prihodke držav članic in s tem na njihove proračunske prihodke, je Slovenija previdna pri razmišljanjih o glasovanju s kvalificirano večino na davčnem področju, saj imajo lahko v takšnih primerih odločitve (kvalificirane) večine glede posameznega vprašanja neposredne javnofinančne učinke na vse države članice, pri čemer posamezna država ne more uveljaviti svojih interesov. Slovenija je bila doslej do takšnih pobud vedno zadržana.

O prvem Predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) je potekala razprava več let. Ker soglasje zaradi skromnega napredka pri tem dosjeju ni bilo doseženo, je Komisija blokirani predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb umaknila in ga nadomestila z novim. Novi predlog vključuje dosedanje rezultate razprav, vendar z zamikom glede konsolidacije, torej s postopnim pristopom v dveh korakih, pri čemer naj bi se najprej dogovorili o obvezni skupni davčni osnovi. Razprava na Svetu poteka o Predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb. Drugi korak bo obravnava glede konsolidacije in delitve skupne osnove, to je o Predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb.

Slovenija je bila glede prvega predloga Direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) zadržana, zlasti glede konsolidacije, in previdna glede zahtevnosti izvajanja, zlasti v majhnih gospodarstvih. Na sistemski ravni imajo takšni predlogi pozitivne in negativne učinke, odvisno predvsem od tega, kakšne so dejanske končne rešitve. Slovenija sodeluje pri razpravi glede novega predloga o določanju obvezne skupne davčne osnove. Podpira cilje poštenega in učinkovitega obdavčenja ob še smiselnih administrativnih obremenitvah.

Delo v zvezi z Direktivo Sveta o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic je na Svetu že dlje časa blokirano. Slovenija ni med državami, ki direktivo blokirajo, in je fleksibilna glede sprememb.

Enotni digitalni trg je ena od glavnih političnih prednostnih nalog Komisije, njegov cilj pa je ustvariti digitalne priložnosti za ljudi in podjetja z več kot 500 milijoni potrošnikov EU. Da bi v celoti izkoristili svoj potencial, je potreben sodoben in stabilen davčni okvir, ki spodbuja inovacije, odpravlja razdrobljenost trga in vsem akterjem omogoča, da izkoristijo novo tržno dinamiko pod pravičnimi in uravnoteženimi pogoji. Zagotavljanje pravične obdavčitve digitalnega gospodarstva je tudi del agende Komisije o pravičnem in učinkovitem davčnem sistemu v EU.

Sedanja pravila o davku od dohodkov pravnih oseb so bila zasnovana za tradicionalna podjetja in temeljijo na načelu, da bi bilo treba dobičke obdavčiti tam, kjer se ustvarja vrednost. Uporaba sedanjih pravil o davku od dohodkov pravnih oseb za digitalno gospodarstvo je privedla do neusklajenosti med krajem obdavčitve dobička in krajem ustvarjanja vrednosti, zlasti v primeru poslovnih modelov, ki so močno odvisni od udeležbe uporabnikov.

Glede na globalno naravo izziva za obdavčitev digitalnega gospodarstva bi bilo najbolje poiskati večstranske mednarodne rešitve, vendar je napredek na mednarodni ravni težko doseči zaradi zapletenosti problema in velikega števila različnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati. Kot prispevek pri oblikovanju mednarodne rešitve za obdavčitev digitalnega gospodarstva je Komisija v mesecu marcu 2018 v okviru „digitalnega paketa“ izdala Predlog direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo, s katerim želi aktivno prispevati k iskanju napredka na mednarodni ravni. Ob zavedanju, da bo za oblikovanje mednarodnega soglasja potrebno še nekaj časa, je Komisija predlagala usklajen pristop k vmesni rešitvi in prav tako v mesecu marcu 2018 predstavila Predlog direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev. Specifičen cilj tega predloga je predstaviti ukrep, ki je osredotočen na prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev, je enostaven za izvajanje in pomaga ustvariti enake konkurenčne pogoje v vmesnem obdobju, dokler ne bo na voljo celovita rešitev. Z usklajenim pristopom k vmesni rešitvi naj bi dosegli enotno urejanje problema znotraj Unije, tako da ga države članice ne bi reševale enostransko, kar bi lahko vodilo v fragmentacijo.

Slovenija podpira prizadevanja za pravično in učinkovito davčno okolje, ki zagotavlja boljše poslovno okolje. Podpiramo ukrepe, ki ne bodo povzročili nesorazmernih stroškov in bodo imeli pozitiven učinek na javne finance v Sloveniji, ter si prizadevamo za oblikovanje rešitev, ki bodo enostavne, jasne in ne bodo negativno vplivale na konkurenčnost notranjega trga.

V okviru Skupine Sveta za kodeks obnašanja na področju podjetniškega obdavčevanja (Code of Conduct) se nadaljuje delo na t. i. seznamu nesodelujočih držav s ciljem identificirati jurisdikcije, ki ne zadostujejo standardom pravičnega obdavčenja, oziroma bo podlaga za dobro davčno upravljanje in spodbujanje kritičnih jurisdikcij k oblikovanjem davčnih sistemov in okolja, ki bodo zadostili mednarodno sprejetimi standardom.

Komisija je maja 2018 pripravila in posredovala Svetu v obravnavo zakonodajni paket, ki vsebuje spremembe horizontalne direktive na področju splošnega režima za trošarine, uredbe, ki ureja upravno sodelovanje na področju trošarin, sklepa, ki ureja informatizacijo gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov, ter direktive na področju strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače.

Trošarinski zakonodajni paket:

-

Predlog direktive Sveta o določitvi splošnega režima za trošarino (prenovitev)

Predlog sledi ciljema spremembe ureditve v korist gospodarskim subjektom in poenostavitve postopkov za davčni organ in gospodarske subjekte tako nacionalno kot tudi na ravni Unije. Prenovljena različica je potrebna zaradi več sprememb sedaj veljavne direktive in sklicevanja na neveljavno zakonodajo. Spremembam Direktive o splošnem režimu za trošarine sledita še spremembi akta na področju upravnega sodelovanja na področju trošarin ter akta, ki ureja postopke informatizacije gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov. Slovenija ta predlog podpira.

-

Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 389/2012 o upravnem sodelovanju na področju trošarin glede vsebine elektronske evidence

Predlog spremembe Uredbe o upravnem sodelovanju na področju trošarin je pripravljen z namenom dopolnitve vodenja podatkov o pošiljateljih in prejemnikih trošarinskih izdelkov, ki se gibajo med državami članicami s plačano trošarino. Nacionalno imamo vodenje seznama gospodarskih subjektov, ki prejemajo trošarinske izdelke iz drugih držav članic, že urejeno, tako da jih ob napovedi gibanja finančna uprava po uradni dolžnosti vpiše v register trošarinskih zavezancev. Glede na sedanjo ureditev bodo po novem predlogu osebe, ki prejemajo in pošiljajo trošarinske izdelke, sproščene v porabo, pred začetkom poslovanja morale pridobiti dovoljenje davčnega organa. Slovenija podpira ta predlog.

-

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskega blaga (temelji na Splošni direktivi 2008/118 in Sklepu o ustanovitvi EMCS št. 1152/2003)

Veljavni Sklep ureja postopke informatizacije gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine. S predlaganim novim sklepom se dodajajo postopki gibanja in nadzora tudi za izdelke, ki se gibajo med državami članicami sproščeni v porabo oziroma s plačano trošarino. Slovenija podpira ta predlog.

-

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 92/83/EGS o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače

Predlog direktive opredeljuje vrste alkoholnih pijač, strukturo trošarin, pravila obdavčitve in možne oprostitve ali znižanja. Rešitve temeljijo na Poročilu Komisije in oceni delovanja Direktive št. 92/83/EGS (leta 2016) in Sklepih Sveta (novembra 2016). Slovenija načeloma podpira ta predlog, hkrati pa podpira tudi razpravo glede lastne rabe žganja ob upoštevanju administrativnega vidika, konkurenčnosti in širšega družbenega vpliva.

Komisija je aprila 2016 predstavila Akcijski načrt za DDV, v katerem je določila pristop k oblikovanju bolj enotnega območja DDV v EU, ki bi lahko podprl bolj povezan in pravičnejši enotni trg ter prispeval k spodbujanju novih delovnih mest, rasti, naložb in konkurenčnosti. Ključni zakonodajni predlogi, ki jih je Komisija v skladu z napovedmi pripravila v letu 2017 ter jih predložila Evropskemu parlamentu v posvetovanje in Svetu v sprejetje, vključujejo ukrepe za izboljšanje pogojev v zvezi z DDV za podjetja v EU, ki se ukvarjajo z e-trgovanjem (Digitalni DDV paket), vključno poenotenje pravil glede stopenj DDV, ki se uporabljajo za spletne publikacije in njihove tiskane in druge fizične različice (Poenotenje stopenj DDV za E-publikacije), kratkoročne ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV (Splošna obrnjena davčna obveznost – GRCM), ukrepe za okrepitev upravnega sodelovanja na področju DDV (Uredbe o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju DDV) in zakonodajni sveženj DDV za vzpostavitev dokončnega sistema DDV, ki bo temeljil na načelu obdavčitve v namembni državi članici. Komisija je v letu 2018 skladno z napovedmi predložila še Predlog za nadaljnje poenostavitve za mala, srednja in mikro podjetja, Predlog glede reforme stopenj davka na dodano vrednost in Predlog glede uvedbe podrobnih tehničnih ukrepov za delovanje dokončnega sistema za obdavčenje trgovine med državami članicami.

Podrobnosti o ključnih zakonodajnih predlogih, o katerih trenutno poteka razprava v Svetu:

-

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede posebne ureditve za mala podjetja

Komisija je 18. 1. 2018 predložila Predlog direktive za spremembo posebne ureditve na področju DDV za mala podjetja. Predlog vsebuje sveženj ukrepov za poenostavitve za mala podjetja. Namen Predloga je vzpostaviti okolje, ki bo ugodno za rast malih podjetij in večje vključevanje v čezmejno trgovino. To bo doseženo z enako obravnavo podjetij s čezmejnim poslovanjem in podjetij, ki poslujejo le na trgu države članice sedeža, ter z znižanjem stroškov spoštovanja predpisov, ki urejajo DDV, pri domačem in čezmejnem poslovanju na skupnem trgu. Nova ureditev za mala podjetja bo sestavni del dokončnega sistema DDV za čezmejno trgovanje znotraj Unije, ki temelji na načelu obdavčitve v namembni državi članici dobave blaga.

Slovenija podpira prenovo DDV pravil za mala podjetja, s katerimi se obveznosti malih podjetij glede DDV poenostavijo in s tem znižajo administrativne obremenitve in stroški za zavezance ter se zagotovi enaka obravnava podjetij, ki poslujejo čezmejno, in podjetij, ki poslujejo le na trgu države članice sedeža. Slovenija se zavzema za poenostavitve veljavnih obveznosti glede DDV za mala podjetja, pri čemer si bo v postopkih sprejemanja v institucijah EU prizadevala za ukrepe, ki bodo razbremenili podjetja in jim omogočili hitrejšo rast, bodo hkrati zagotavljali preglednost poslovanja in omogočali učinkovit nadzor davčnega organa ter zagotavljali vzdržnost javnih financ.

-

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost

Komisija je januarja 2018 pripravila predlog sprememb Direktive Sveta 2006/112/ES glede stopenj DDV, ki predvideva, da bi v dokončnem sistemu DDV vse države članice omejevala enaka pravila in vse države članice bi imele enako mero svobode pri določanju stopenj DDV.

Slovenija podpira prizadevanja Komisije za preoblikovanje režima DDV in prehoda na dokončno ureditev na podlagi načela namembnega kraja, vključno posodobitve politike stopenj DDV. Ob tem je Slovenija zadržana do samega Predloga direktive zaradi sorazmerno velikega prenosa pristojnosti za določanje nižjih stopenj DDV na države članice in posledično povečanje zapletenosti sistema DDV, dodatnih stroškov za podjetja in pravne negotovosti. Zadržanost Slovenije izhaja predvsem zaradi predlagane spremembe koncepta, povečane fleksibilnosti, tveganja zmanjšanja prihodkov DDV in tveganja pravdnih sporov.

-

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede uvedbe podrobnih tehničnih ukrepov za delovanje dokončnega sistema DDV za obdavčenje trgovine med državami članicami

Komisija je predlog predložila 25. 5. 2018, vendar pa države članice v splošnem predlogu direktive niso bile naklonjene. Kot ključna odprta vprašanja, ki so bila izpostavljena: status certificiranega davčnega zavezanca (CTP), plačnik davka, odprava poročanja po rekapitulacijskih poročilih in vključitve odbitka DDV v ureditev vse na enem mestu (OSS). Statusu CTP večina držav članic ni naklonjena. Opozarjajo na neustreznost predlaganih kriterijev za podelitev statusa, ker so preveč administrativno obremenjujoči. Odpravi poročanja o čezmejnih transakcijah nasprotujejo vse države članice, skrbi jih tudi vključitev odbitka DDV v OSS. Zato se iščejo rešitve v smeri kombinacije uvedbe poročanja (pri kupcu in/ali dobavitelju) ter zavarovanja pravice do odbitka DDV v kombinaciji z direktnim plačilom DDV, ki bi ga kupec plačal v državni proračun države članice obdavčitve (split-payment) oziroma solidarne odgovornosti kupca za plačilo DDV.

Slovenija podpira prenovo sistema DDV v smeri, da se zmanjša kompleksnost sedanjega sistema, izboljša pobiranje davka in reši problem dovzetnosti sedanjega sistema DDV na goljufije. Pri oblikovanju dokončnega sistema DDV bomo podprli ukrepe, ki bodo zagotovili nevtralnost sistema DDV ter zmanjšali administrativne obremenitve in stroške za podjetja in davčne uprave, hkrati pa zagotovili ustrezen nadzor in pobiranje DDV, pri čemer pa mora biti prenovljen sistem robusten in varen pred goljufijami.

-

Predloga direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije (FTT)

V Svetu se bo predvidoma nadaljevalo tudi delo glede Predloga direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju FTT. Sprva je Slovenija podpirala ta predlog in je tudi v skupini 11 držav članic (zaradi izstopa Estonije jih je v skupini še 10), ki so dale pobudo za okrepljeno sodelovanje na tem področju. V dosedanjih razpravah so bili doseženi načelni dogovori glede nekaterih temeljnih vsebinskih vprašanj, trenutno pa potekajo neformalne razprave glede rešitve, da bi FTT postal nov vir lastnih sredstev proračuna EU. Opravljeni so bili dodatni izračuni, na podlagi katerih se je pokazalo, da bi bili potencialni davčni prihodki iz tega naslova v Sloveniji manjši od predvidenih in bi komaj pokrili stroške, povezane s pobiranjem tega davka.

Slovenija sicer podpira razloge za uvedbo FTT v okviru postopka okrepljenega sodelovanja ter cilje, ki izhajajo iz predloga direktive. Slovenija podpira uvedbo FTT s široko davčno osnovo ter nizko davčno stopnjo, vendar pa bi v odvisnosti od porazdelitve davčnih bremen lahko podprla tudi rešitev glede obdavčitve pokojninskih shem, ki sodelujočim državam članicam dovoljuje uporabo možnosti za neobdavčitev oziroma oprostitev pokojninskih shem. Slovenija si bo pri oblikovanju sistema FTT prizadevala, da bo davek čim manj administrativno obremenjujoč za davčne zavezance ter enostaven za pobiranje.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi „Fiscalis“ programa za sodelovanje na področju obdavčenja predstavlja nadaljevanje obstoječega programa Fiscalis 2020. Fiscalis program za sodelovanje na področju obdavčitve za obdobje 2021–2027 je namenjen celoviti podpori davčnim organom glede na nastajajoče potrebe obdavčenja in zagotavlja mehanizme, sredstva ter potrebno financiranje za podporo davčni politiki in je predviden za uporabo od 1. januarja 2021 dalje. Slovenija podpira predlog uredbe, obravnava katere je v začetni fazi.

Letni proračun EU

V vsakoletnem postopku sprejemanja letnih proračunov EU si bo Slovenija pri izvrševanju proračuna za leto 2019 in pri pripravi proračuna za leto 2020 prizadevala za sestavo proračuna, ki bo v skladu z Uredbo o večletnem finančnem okviru 2014–2020 (VFO) in Medinstitucionalnim sporazumom. Slovenija se zavzema za realistični obseg proračuna in vplačevanje v proračun EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih, spoštovanje proračunske discipline, vključno s strogo kontrolo upravnih izdatkov ter spoštovanjem zgornjih meja večletnega finančnega okvira, pri čemer bo v primeru izrednih nepredvidenih okoliščin pripravljena podpreti uporabo izvenproračunskih skladov, predvidenih v določbah Uredbe o večletnem finančnem okviru in Medinstitucionalnega sporazuma. Hkrati si bo prizadevala za zagotovitev zadostnega obsega sredstev za nemoteno izvajanje programov EU, ki se v zadnjih letih finančnega okvira izvajajo intenzivneje kot v prvih letih. Slovenija bo ob sprejemanju proračuna EU za leto 2020 spoštovala tudi rešitve, ki izhajajo iz dogovora o vmesnem pregledu proračuna EU (iz leta 2016). Rezultati vmesnega pregleda bodo vplivali na pripravo in končni dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom glede letnega proračuna za leto 2019, poleg tega pa se bo v letu 2019 izvedla tudi prilagoditev ovojnic večletnega finančnega okvira 2014–2020, ki temelji na spremembah (oziroma redni reviziji) statističnih podatkov. Na sprejem letnega proračuna bodo vplivali tudi ostali dejavniki: končne rešitve glede izstopa Združenega kraljestva iz EU, nove politike v zvezi z migracijami in varovanjem meja EU, obvladovanje podnebnih sprememb itd. Na podlagi izkušenj in izhajajoč iz kriznih dogajanj v preteklih letih si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za iskanje ustreznih rešitev za odzivanje na nepredvidene okoliščine.

Statistika

Slovenija se bo na področju statistike osredotočila na krepitev temeljnih vrednot statističnega sistema. Na njihovi osnovi se bo soočila z novimi izzivi in podpirala ukrepe za nadgradnjo in nadaljnjo modernizacijo evropskega statističnega sistema.

V okviru zakonodajnega postopka bo dejavna pri nadaljnji obravnavi aktualnih dosjejev s področja statistike, in sicer predvsem Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta glede evropskih poslovnih statistik ter Predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci. Slovenija se strinja s cilji in nameni navedenih predlogov.

KONKURENČNOST IN ENOTNI TRG

Enotni trg