1793. Odločba o ugotovitvi, da je bil 7. člen odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v tretjem odstavku pod točko b, v delu, ki se nanaša na območje zazidalnega otoka BI 8/1, ter v 8. členu v delu, v katerem določa povečanje nadomestila s faktorjem 30, v neskladju z zakonom, z učinki razveljavitve
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo javnega zavoda Institut Jožef Stefan, Ljubljana, ki ga zastopa direktor Ivan Turk, na seji dne 11. 4. 2002
7. člen odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 72/98) je bil v tretjem odstavku pod točko b v delu, ki se nanaša na območje zazidalnega otoka BI 8/1, ter v 8. členu v delu, v katerem določa povečanje nadomestila s faktorjem 30, v neskladju z zakonom. Ta ugotovitev ima učinek razveljavitve.
1.
Pobudnik izpodbija 7. in 8. člen odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: odlok) v delih, ki predpisujeta faktor 30 za povečanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zavezance na območju BI 8/1 – Reaktor (Brinje) glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki navedenega zemljišča za pridobitno in drugo dejavnost. Med postopkom za oceno zakonitosti naj bi izpodbijani določbi odloka prenehali veljati, ker ju je spremenil odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 101/00 – v nadaljevanju: spremembe odloka). Vendar pobudnica navaja, da ji je bilo na njuni podlagi odmerjeno in prisilno izterjano nadomestilo za leto 1999. Zoper odločbo o tej odmeri naj bi uspešno vložila pritožbo, zato je odločitev ponovno v presoji prvostopnega organa. Izvrševanje odločbe o odmeri nadomestila za leto 2000 pa naj bi bilo prekinjeno zaradi sklepa ustavnega sodišča, s katerim je začasno zadržalo izvrševanje izpodbijanih določb odloka.
2.
Pobudnik navaja, da sta izpodbijani določbi v nasprotju s 61. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZSZ84), ki sicer dopušča upoštevanje izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka v gospodarskih dejavnostih. Vendar pobudnik, ki je javni raziskovalni zavod, na območju BI 8/1 – Reaktor (Brinje) opravlja izključno raziskovalno oziroma izobraževalno dejavnost, ki ne spadata v gospodarske dejavnosti, temveč se izvajata kot javna služba. Na območju BI 8/1 Reaktor (Brinje) delujejo namreč le znanstvenoraziskovalne in izobraževalne enote pobudnika. Druge spremljevalne oziroma dopolnilne dejavnosti naj bi pobudnik opravljal v manjšem obsegu (25 odstotkov prihodka) na svojem sedežu na Jamovi 39 in ne na obravnavanem območju. Pobudnik naj bi opustil dejavnost ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ker je upravljanje skladišča za radioaktivne odpadke prevzela Agencija za radioaktivne odpadke. Vendar naj bi bila v času, ko je to dejavnost opravljal, organizirana kot javna služba po veljavnih predpisih. Izpodbijana ureditev naj bi bila v nasprotju z 61. členom ZSZ84, saj ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka lahko veljajo le za gospodarske dejavnosti. Odlok naj bi v nasprotju s tem upošteval merilo ugodnosti pri pridobivanju dohodka v pridobitnih in nepridobitnih, torej tudi negospodarskih dejavnostih, ki se opravljajo kot javna služba in so financirane iz proračuna. Reaktor pobudnika naj bi bil zgrajen leta 1960 izključno za znanstvenoraziskovalne namene in ne pridobitno dejavnost, kar je tudi nasprotna udeleženka upoštevala vse do sprejema izpodbijanih določb odloka. Za leti 1999 in 2000 naj bi bilo tako pobudniku na tej lokaciji, na podlagi izpodbijanih določb odloka, odmerjeno petindvajsetkrat višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča kot za leto 1998. Odlok naj bi v izpodbijanem delu arbitrarno širil predpisana merila, kar je v neskladju tudi s tretjim odstavkom 153. člena ustave.