TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica je dolžna prvi toženki v roku 15 dni povrniti 1.119,96 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Tožnica skuša v obravnavani zadevi s tožbenim zahtevkom obiti učinke pravnomočne odločbe glede izpodbijanja pravnih dejanj stečajne dolžnice s sklicevanjem na originarno pridobljeno lastninsko pravico kot posledico premoženjskega režima med zakoncema.

Skupno premoženje je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske skupnosti (drugi odstavek 51. člena ZZZDR, sedaj 67. člen DZ). Če zakonca skupaj izvršujeta pogodbo o preužitku, ki jo je kot prevzemnik sklenil zgolj eden od njiju, lahko tudi po tej pogodbi izročeno premoženje sodi v celoto njunega skupnega premoženja. Vendar pa takšnega učinka ne prinese sama sklenitev preužitkarske pogodbe, s katero prevzemnik pridobi premoženje vnaprej v zameno za prevzeto skrb za preužitkarja do njegove smrti, temveč njeno skupno izvrševanje med trajanjem zakonske zveze. Zato je napačno izhodišče tožnice, na katerem gradi svoj zahtevek, da je na prevzetih nepremičninah že s sklenitvijo preužitkarske pogodbe med tožencema originarno pridobila (so)lastninsko pravico, ki obstaja tudi po tem, ko to premoženje ni več del skupnega premoženja. Povedano drugače, tožnica bi s svojim tožbenim zahtevkom lahko uspela le v razmerju do drugega toženca, če bi izkazala, da je bilo s pogodbo preneseno premoženje, katerega formalni lastnik je, pridobljeno odplačno v času trajanja njune zakonske zveze in obstajajo pogoji za delitev, ne more pa zahtevka na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem ter ugotovitev solastninske pravice uspešno uveljavljati od prve toženke kot njegove (ponovne) lastnice. Nepremičnin, prenešenih s pogodbo o preužitku, namreč ni več v masi skupnega premoženja.