Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji...

2039. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji (ZPol-G)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji (ZPol-G)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji (ZPol-G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. maja 2009.

Št. 003-02-5/2009-23

Ljubljana, dne 3. junija 2009

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POLICIJI (ZPol-G)

1. člen

V Zakonu o policiji (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo in 14/07 – ZVS) se prvi odstavek 2.č člena spremeni tako, da se glasi:

»Če obstaja utemeljena nevarnost, da bi izvedba pooblastil iz 2.c člena tega zakona pri nadzoru nad izvajanjem določb 48.a člena tega zakona in ukrepov iz 149.a, 149.b, 150., 151., 155., 155.a in 156. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/07 – ZDT-E, 102/07 – ZSKZDČEU, 21/08 – odločba US, 23/08 – ZBPP-B, 65/08 – odločba US, 68/08, 89/08 – odločba US in 118/08 – popravni sklep US), onemogočila ali bistveno otežila izvedbo teh ukrepov ali ogrozila življenje in zdravje njihovih izvajalcev, lahko policija do odločitve ministra začasno odreče prikaz dokumentacije, pregled prostorov in posredovanje določenih podatkov ali informacij.«.

V drugem odstavku se beseda »zaupnosti« nadomesti z besedo »tajnosti«.

2. člen

Za 5. členom se dodajo novi 5.a, 5.b, 5.c, 5.č, 5.d in 5.e členi, ki se glasijo:

»5.a člen

Generalni direktor policije se imenuje za dobo petih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.

Poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja javnih uslužbencev, mora kandidat za generalnega direktorja policije izpolnjevati naslednje posebne pogoje:

1) pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog policista;

2) da ima univerzitetno izobrazbo oziroma visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali visoko strokovno izobrazbo z magisterijem ali magistrsko izobrazbo;

3) da ima najmanj 15 let delovnih izkušenj na področju delovanja varnostnih ali obveščevalno-varnostnih organov, organov odkrivanja ali pregona, ali kazenskega sodstva;

4) da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem ali zasebnem sektorju enake ali podobne stopnje zahtevnosti oziroma najmanj osem let izkušenj na drugih vodstvenih delovnih mestih v javnem ali zasebnem sektorju.

Pri kandidatu se presoja tudi kriterij, da je mogoče na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da bo funkcijo opravljal strokovno, pošteno in vestno ter da bo varoval ugled, nepristranskost, zakonitost delovanja in operativno avtonomnost policije.

V primeru, da generalni direktor nima opravljenega izpita za izvajanje policijskih pooblastil, se na podlagi strokovnih izkušenj, ki se po tem členu zahtevajo za imenovanje v funkcijo generalnega direktorja, po samem zakonu šteje, da ima opravljen ta izpit.

5.b člen

Generalnega direktorja policije imenuje vlada na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve. Izbira kandidata je v pristojnosti ministra, ki kandidata išče preko javnega ali internega razpisa oziroma poziva.

Pred vložitvijo predloga vladi za imenovanje določenega kandidata za generalnega direktorja policije je minister dolžan pridobiti mnenje o ustreznosti kandidata od posebne avtonomne strokovne komisije iz 5.č člena tega zakona.

Minister mora komisiji iz 5.č člena tega zakona za potrebe podaje mnenja posredovati vso dokumentacijo, ki se nanaša na njegov predlog kandidata.

Minister vladi v imenovanje ne more predlagati kandidata, za katerega je komisija iz 5.č člena tega zakona podala mnenje, da kandidat ni ustrezen.

Mnenje komisije iz 5.č člena tega zakona minister priloži predlogu vladi za imenovanje generalnega direktorja.

5.c člen

Vlada na predlog ministra generalnega direktorja policije predčasno razreši:

1) če to sam zahteva;

2) zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije;

3) če je bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali če je bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;

4) če krši dolžnosti generalnega direktorja policije ali s svojim ravnanjem ali opustitvijo dolžnega nadzora huje škoduje ugledu, zakonitosti delovanja in operativni avtonomnosti policije.

Po prenehanju položaja po 1. ali 2. točki prvega odstavka tega člena se uradnika, ki je bil že pred začetkom opravljanja položaja generalnega direktorja policije kot uradnik zaposlen v istem ali drugem državnem organu ali upravi samoupravne lokalne skupnosti, premesti na delovno mesto, če zanj izpolnjuje pogoje.

V primeru razrešitve po 3. točki prvega odstavka tega člena sodišče pravnomočno sodbo pošlje ministru za notranje zadeve, ki jo najkasneje v roku treh delovnih dni po prejemu posreduje vladi skupaj s predlogom za razrešitev.

Pred vložitvijo predloga za razrešitev iz 4. točke prvega odstavka tega člena je minister dolžan pridobiti mnenje posebne avtonomne strokovne komisije iz 5.č člena tega zakona.

Minister mora komisiji iz 5.č člena tega zakona za potrebe podaje mnenja posredovati vso dokumentacijo, ki se nanaša na predlog razrešitve ter obrazložitev razlogov razrešitve.

Minister vladi ne more posredovati predloga za razrešitev generalnega direktorja policije iz 4. točke prvega odstavka tega člena, če se komisija iz 5.č člena tega zakona ne strinja z razrešitvijo. V primeru, da se komisija strinja z razrešitvijo, mora minister vladi podati predlog za razrešitev v roku največ petih delovnih dni po prejemu mnenja komisije.

Mnenje komisije iz 5.č člena tega zakona minister priloži predlogu vladi za razrešitev generalnega direktorja.

5.č člen

Za potrebe postopka imenovanja generalnega direktorja policije iz 5.a člena tega zakona in postopka razrešitve generalnega direktorja policije iz 4. točke prvega odstavka 5.c člena tega zakona se ustanovi posebna komisija kot avtonomno strokovno telo, ki sodeluje v postopku imenovanja in razrešitve generalnega direktorja policije. Mnenje komisije je obvezujoče za organe v teh postopkih. Drugi organi v drugih postopkih na to mnenje niso vezani. Mnenje komisije je dokončno in zoper njega ni mogoče vlagati pravnih sredstev. Delo v komisiji je častno.

Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo trije člani:

1) predsednik uradniškega sveta;

2) predstavnik državnotožilskega sveta, ki ga izmed državnih tožilcev izvoljenih v ta svet za vsak primer posebej imenuje državnotožilski svet;

3) priznani neodvisni strokovnjak s področja dela varnostnih organov, prava ali varstva človekovih pravic, ki ga za vsak primer posebej imenuje predsednik republike.

Na seji komisije morajo biti prisotni vsi njeni člani. Komisija sprejema odločitve z večino glasov. Posamezni član komisije lahko večinskemu mnenju priloži ločeno pritrdilno ali odklonilno mnenje. Ministrstvo za notranje zadeve komisiji zagotovi potrebne pogoje za delo. Delo komisije vodi predsednik uradniškega sveta.

V postopku imenovanja generalnega direktorja policije iz 5.a člena tega zakona komisija opravi razgovor s predlaganim kandidatom, na katerem preveri usposobljenost in ustreznost kandidata za mesto generalnega direktorja policije. Komisija je dolžna podati mnenje o kandidatu v roku 30 dni po prejemu zaprosila.

V postopku razrešitve generalnega direktorja policije iz 4. točke prvega odstavka 5.c člena tega zakona ima generalni direktor policije naslednje pravice:

1) da na seji komisije poda svoje stališče glede razlogov razrešitve;

2) da mu je omogočen vpogled, prepis ali kopiranje dokumentacije glede razlogov razrešitve ter

3) da ima zagotovljene najmanj tri delovne dni za pripravo stališča glede razlogov razrešitve.

Predsednik komisije je dolžan sklicati komisijo v roku treh delovnih dni od prejema zaprosila. Komisija je dolžna podati mnenje v roku 15 delovnih dni po prejemu zaprosila.

5.d člen

V primerih iz 1. do 4. točke prvega odstavka 5.c člena tega zakona vlada na predlog ministra za čas do imenovanja novega generalnega direktorja policije, vendar največ za obdobje šest mesecev, za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije imenuje enega od namestnikov generalnega direktorja policije. Minister mora vložiti predlog za imenovanje vršilca dolžnosti sočasno s predlogom o razrešitvi generalnega direktorja policije.

V primerih prenehanja položaja generalnega direktorja policije po 4. točki drugega odstavka 83. člena in tretjega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A in 69/08 – ZZavar-E), za čas do imenovanja novega generalnega direktorja, vendar največ za šest mesecev, vlada na predlog ministra za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije imenuje enega od namestnikov generalnega direktorja policije.

5.e člen

Generalni direktor policije ima dva namestnika, ki mu pomagata pri vodenju policije v okviru pooblastil, ki jih določi generalni direktor policije s pisnim pooblastilom. V primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti generalni direktor policije določi namestnika, ki ga nadomešča z ustreznimi pooblastili.

Poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja javnih uslužbencev, mora kandidat za namestnika generalnega direktorja policije izpolnjevati še naslednje pogoje:

1) pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog policista;

2) univerzitetna izobrazba oziroma visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali visoka strokovna izobrazba z magisterijem ali magistrska izobrazba;

3) najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju delovanja varnostnih ali obveščevalno-varnostnih organov, organov odkrivanja in pregona ali kazenskega sodstva;

4) najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem ali zasebnem sektorju enake ali podobne stopnje zahtevnosti oziroma najmanj pet let izkušenj na drugih vodstvenih delovnih mestih v javnem ali zasebnem sektorju.

Pri kandidatu se presoja tudi kriterij, da je mogoče na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da bo funkcijo opravljal strokovno, pošteno in vestno ter da bo varoval ugled, nepristranskost, zakonitost delovanja in operativno avtonomnost policije.«.

3. člen

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

»16. člen

Policija mora, za zagotavljanje varnosti delavcev policije in njihovih bližnjih, izvajati ukrepe za preprečitev vseh vrst ogrožanja na delu ali v zvezi z delom, ter ukrepe za varovanje tehničnih sredstev in opreme Policije.

Za izvedbo ukrepov je potrebno pisno soglasje ogrožene osebe.

Vrste in način izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena, način določanja stopnje ogroženosti ter pogoje odprodaje tehničnih sredstev in naprav, uporabljenih pri izvajanju ukrepov, predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.«.

4. člen

V petem odstavku 20. člena se besedi »1,000.000 tolarjev« nadomestita z besedama »4.000 eurov«, besedi »200.000 tolarjev« pa z besedama »800 eurov«.