Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko...

210. Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije

Na podlagi 85. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89, 42/90) in 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91) in po opravljenih pogajanjih sta pogodbeni stranki sklenili

KOLEKTIVNO POGODBO
za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije

1. Stranki kolektivne pogodbe

1. člen

Kolektivno pogodbo kot pogodbeni stranki skleneta:

-

Gospodarska zbornica Slovenije – Strokovno združenje kemične in gumarske industrije in Strokovno združenje nekovin kot zastopnika organizacij in delodajalcev in

-

Sindikati:

-

SSS, Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije

-

Konfederacija novih sindikatov Slovenije – sindikat dejavnosti

-

Neodvisni sindikati Slovenije – kemične, gumarske in nekovinske branže

kot zastopniki delavcev, zaposlenih v podjetjih s področja kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

2. člen

Ta pogodba velja za vse delavce, ki so zaposleni v podjetjih kemične, nekovinske in gumarske industrije v Republiki Sloveniji.

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne veljajo določbe IV. poglavja (osebni dohodki, dodatki, nadomestila osebnih dohodkov in stroški) in druge določbe te kolektivne pogodbe, katerih uporaba je izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

3. člen

Za zaposlene delavce iz 1. odstavka predhodnega člena se štejejo vsi delavci, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom.

Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi v podjetjih iz navedene dejavnosti.

3. Čas veljavnosti

4. člen

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1992.

Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba, nobena od pogodbenih strani ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove.

4. Sklenitev, sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe

5. člen

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank. Pobuda mora biti posredovana vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti dotedanje kolektivne pogodbe.

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.

Predlog oziroma pobuda za sklenitev, spremembo oziroma dopolnitev mora biti pismena in obrazložena.

Nasprotna stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh od prejema.

V primeru, da nasprotna stranka ne sprejme predloga oziroma pobude za sklenitev, spremembo oziroma dopolnitev ali se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka - predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.

5. Izvajanje kolektivne pogodbe

6. člen

Pogodbeni stranki sta se dolžni obveščati o izvajanju pogodbe, o uresničevanju v njej določenih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev in podjetij ter o drugih vprašanjih, pomembnih za kolektivno sporazumevanje.

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in za spoštovanje njenih določb.

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te pogodbe.

7. člen

Za tolmačenje določb te pogodbe stranki imenujeta 3-čIansko komisijo, v katero imenuje vsaka stranka po enega člana, tretjega pa imenujeta sporazumno.

6. Reševanje sporov

8. člen

Za reševanje sporov med pogodbenima strankama, ki jih ni mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se imenuje komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.

Komisija za pomirjevanje ima 5 članov. Vsaka stranka imenuje po dva člana, predsednika komisije pa imenujeta obe stranki sporazumno. Pri imenovanju članov komisije se mora upoštevati sorazmerna zastopanost dejavnosti.

Mandat komisije iz predhodnega in tega člena je enak trajanju veljavnosti kolektivne pogodbe in se lahko podaljša ob vsakem novem podpisu.

9. člen

Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.

Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti pismen. Sporazum strank dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njim v nasprotju.

Pomirjanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pismeno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje članov v komisijo za pomirjevanje oziroma če se ne imenuje predsednik komisije.

Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

7. Posledice kršitve obligacijskega dela kolektivne pogodbe

10. člen

V primeru, da ena izmed strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi.

Odstop je treba drugi stranki predhodno pismeno napovedati, in sicer najmanj 3 mesece pred odstopom od pogodbe. Pred iztekom tega roka od pogodbe ni mogoče odstopiti.

Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.

PODROČJE DELOVNIH RAZMERIJ

11. člen

Pri urejanju delovnih razmerij delavcev, zaposlenih v podjetjih s področja kemične, nekovinske in gumarske industrije, se poleg določb zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in zakona o delovnih razmerjih upoštevajo tudi določbe splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in te kolektivne pogodbe.

1. Sklenitev delovnega razmerja

12. člen

Delavec sklene delovno razmerje v skladu z zakonoma o delovnih razmerjih in kolektivnimi pogodbami. Podjetje določi v svoji kolektivni pogodbi ali splošnem aktu posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja brez objave za tiste delavce, ki vlagajo sredstva v podjetje zaradi sklenitve delovnega razmerja.

13. člen

Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela.

Maksimalen čas potrebnih delovnih izkušenj je 5 let.

14. člen

V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je treba navesti:

-

firmo in sedež podjetja,

-

naziv delovnega mesta,

-

pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati,

-

rok za vložitev prijave,

-

rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izidu izbire,

-

posebnosti glede sklenitve in trajanja delovnega razmerja, kot npr. za določen oziroma nedoločen čas, trajanje poskusnega dela itd.,

-

način prijave.

Izbiro med kandidati in sklep o sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ oziroma drug pristojni organ v podjetju. Kandidat, ki ni izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.

15. člen

V podjetjih z več kot 50 zaposlenimi delavci lahko poslovodni organ prenese posamično pooblastilo (delno pooblastilo) za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na drugega delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, pa se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi le, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.

16. člen

Z delavcem, ki je izbran, se sklene pogodba o zaposlitvi, s katero se uredijo naslednja vprašanja:

-

sklenitev in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, odmori, počitki in dopust,

-

ukrepi za posebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka,

-

način spremembe pogodbe,

-

druge pravice in obveznosti podjetja in delavca.

Delavca je treba pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Podjetje mora te kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu podjetje ne sme odreči.

V primeru, da delavec predloga pogodbe o zaposlitvi iz 135. člena zakona o delovnih razmerjih ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen, če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja delavca organ, ki je pristojen za sprejem sklepa o sklenitvi delovnega razmerja.

17. člen

Poskusno delo

O uvedbi in načinu spremljanja poskusnega dela odloči organ, pristojen za sprejem sklepa o sklenitvi delovnega razmerja. Ta organ sprejme tudi oceno o uspešnosti poskusnega dela.

Maksimalna dolžina poskusnega dela je:

-

za dela od I. do vključno III. tarifnega razreda največ 1 mesec,

-

za dela IV. tarifnega razreda največ 2 meseca,

-

za dela V. tarifnega razreda največ 3 mesece,

-

za dela VI., VII., VIII. in IX. tarifnega razreda največ 6 mesecev.

Dolžina poskusnega dela, ki se določi za posameznega delavca, ne sme biti daljša, kot je bila določena v razpisu oziroma objavi delovnega mesta.

18. člen

Delavec mora prejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi negativne ocene o poskusnem delu najkasneje zadnji dan poskusnega dela, sicer se šteje, da je uspešno opravil poskusno delo.

V primeru, da delavec v času poskusnega dela po svoji volji odpove delovno razmerje, mu preneha delovno razmerje z dnem, ko da pisno odpoved.

19. člen

Pripravništvo

Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas, lahko pa tudi za določen čas, in sicer v primerih:

-

če želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega dela,

-

če v podjetju ni pogojev, da bi se po končani pripravniški dobi in opravljenem pripravniškem izpitu razporedil na ustrezno delovno mesto.

Čas, za katerega bo pripravnik sprejet v delovno razmerje, mora biti določen v objavi.

20. člen

Hkrati s sklepom o izbiri pripravnika določi organ, pristojen za sprejem sklepa o sklenitvi delovnega razmerja, tudi trajanje pripravniške dobe in mentorja.

Pripravništvo se določi v različni dolžini glede na stopnjo strokovne izobrazbe in praktične izkušnje za samostojno delo, ki si jih je pripravnik pridobil v času šolanja.

Pripravniška doba lahko traja:

-

za dela IV. in V. tarifnega razreda največ 6 mesecev,

-

za dela VI. tarifnega razreda največ 9 mesecev,

-

za dela VII. tarifnega razreda največ 12 mesecev.

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor oziroma ustrezna strokovna služba v podjetju. Način spremljanja in ocenjevanja pripravništva se določi v pogodbi o zaposlitvi.

21. člen

Pripravniška doba se podaljša, če upravičena odsotnost pripravnika z dela traja:

-

za dela IV. in V. tarifnega razreda več kot 14 dni,

-

za dela VI. tarifnega razreda več kot 21 dni,

-

za dela VII. tarifnega razreda več kot 28 dni.

Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor je trajala opravičena odsotnost delavca.

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša:

-

za dela IV. in V. tarifnega razreda za največ 3 mesece,

-

za dela VI. tarifnega razreda za največ 4 mesece,

-

za dela VII. tarifnega razreda za največ 6 mesecev.

Če pripravnik uspešno opravlja pripravniško prakso in je sposoben samostojno opravljati delo, za katero se usposablja, se mu pripravniška doba lahko skrajša. Sklep o tem sprejme na predlog mentorja isti organ, kot je določil prvotno dolžino pripravniške dobe.

22. člen

Pred iztekom pripravniške dobe mora pripravnik opravljati pripravniški izpit, ki je lahko usten, pismen ali kombiniran. Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katero se je pripravnik usposabljal, poznavanja podjetja in osnov delovnih razmerij.

Pripravnik, ki ne opravi izpita, lahko izpit ponovno opravlja, in sicer v roku, ki ga določi komisija za pripravniški izpit. V primeru, da pripravnik tudi po ponovitvi ne opravi izpita, mu preneha delovno razmerje.

23. člen

Razporejanje delavcev

Delavec je dolžan začasno opravljati delo na delovnem mestu, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, kot jo ima delavec, v naslednjih primerih:

-

v primeru višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje (požar, povodenj, potres ali druge elementarne nesreče);

-

kadar gre za reševanje človeških življenj;

-

zaradi nadomeščanja nenadoma odsotnega delavca;

-

če delavec začasno na svojem delovnem mestu nima dela;

-

če je potrebno nujno opraviti delo, da se prepreči škoda;

-

v primeru okvare delovnih naprav in postrojenj.

Razporeditev v skladu s tem členom lahko traja le toliko časa, dokler trajajo v prvem odstavku navedene okoliščine.

Sklep o razporeditvi delavcev v skladu s predhodnim odstavkom sprejme poslovodni organ podjetja ali od njega pooblaščeni delavec. Ugovor delavca na ta sklep ne zadrži sklepa.

Za čas te prerazporeditve pripada delavcu enak osebni dohodek, kot bi ga prejel na svojem delovnem mestu, oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.

24. člen

Delavcu, ki je začasno razporejen v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, v njegovi organizaciji mirujejo pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do izobraževanja, pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja in disciplinskega postopka.

Za čas te razporeditve delavec ne more prejemati manjšega osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek za delovno dobo, kot ga je prejemal pred razporeditvijo.

25. člen

Delavca ni mogoče razporediti na delo iz kraja v drug kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če bi se mu zaradi tega lahko poslabšalo zdravstveno stanje oziroma bi prišlo do invalidnosti;

-

če bi zaradi tega trajala pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi:

-

za matere delavke oziroma delavke-(ce) samohranilce z otrokom do treh let starosti, delavce, ki negujejo težje prizadete družinske člane in delavke-(ce), ki jim manjka do redne upokojitve do 5 let: skupaj več kot 2 uri dnevno,

-

za druge delavce: skupaj več kot tri in pol ure dnevno;

-

če bi se moral zaradi tega odseliti od družine.

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).

26. člen

Ugotavljanje znanja in zmožnosti delavcev

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti se lahko začne za delavca, za katerega se na podlagi predhodnega spremljanja njegovega dela ugotovi, da nima ustreznega znanja in zmožnosti za opravljanje del, na katera je razporejen, oziroma da ne dosega pričakovanih rezultatov dela.

Delo delavca se mora spremljati najmanj 30 dni. V to obdobje se šteje samo dejanska prisotnost delavca na delu. V tem času je treba zbrati tudi vso potrebno tehnično in delovno dokumentacijo.

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti delavca za opravljanje del je javen. O začetku tega postopka mora biti obveščen tudi sindikat.

Postopkov ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del ni mogoče voditi v času pripravništva in poskusnega dela.

27. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti delavca začne poslovodni organ podjetja s tem, da z delavcem, za katerega se ugotavlja znanje in zmožnost za opravljanje dela, opravi razgovor. V vabilu na razgovor mora biti navedeno, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del.

V razgovoru iz predhodnega odstavka se delavec lahko izreče o navedbah poslovodnega organa. Delavec ima tudi pravico vpogleda v zbrano dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek. O razgovoru se mora voditi zapisnik.

Po opravljenem razgovoru z delavcem sprejme poslovodni organ podjetja sklep o razporeditvi delavca na druga dela, ki ustrezajo njegovemu znanju oziroma zmožnostim.

V primeru, če se ugotovi, da v podjetju ni del oziroma delovnega mesta, ki bi ustrezalo znanju in zmožnostim delavca, delavcu preneha delovno razmerje. Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu izreče organ, pristojen za sprejem sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Sklepa iz predhodnega odstavka ni možno sprejeti za delavca, kateremu se ni omogočil enak obseg in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

28. člen

Na sprejeti sklep o prerazporeditvi oziroma prenehanju delovnega razmerja ima delavec pravico ugovora. O ugovoru delavca odloča:

-

v družbenem podjetju: delavski svet oziroma organ, določen s statutom;

-

v podjetju v zasebni ali mešani lastnini oziroma v delniški družbi ali v družbi z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini: komisija, ki jo sestavljata dva predstavnika vlagateljev oziroma lastnikov in predstavnik delavcev;

-

v podjetju z manj kot 50 delavci: organ, ki je odločil na prvi stopnji.

O ugovoru delavca iz predhodnega odstavka se mora odločiti na podlagi ugotovitve komisije, ki jo sestavljajo člani, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, ki se pritožuje.

29. člen

Delo na domu

V času opravljanja dela na domu je delavec v rednem delovnem razmerju v podjetju. Zato mu pripada osebni dohodek po enakih osnovah in merilih ter enake pravice in obveznosti, kot drugim delavcem v podjetju.

Za čas dela na domu pripada delavcu tudi nadomestilo za uporabo svojih delovnih sredstev, in sicer najmanj v višini predpisane amortizacije, ter povračilo drugih materialnih stroškov, v skladu s pogodbo.

Podjetje je dolžno tudi v primeru dela na domu zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.

Druge pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi.

2. Pravice delavcev, katerih delo postane v podjetju nepotrebno

30. člen

Presežek delavcev je lahko začasen oziroma trajen.

Število in kategorije delavcev, ki so začasen oziroma trajen presežek, določi poslovodni organ oziroma delodajalec, če gre za večje število delavcev, pa organ upravljanja.

V isto kategorijo presežnih delavcev se praviloma uvrstijo vsi delavci, ki v podjetju delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe. V splošnem aktu podjetja se lahko določi, da se v posamezno kategorijo presežnih delavcev uvrstijo samo delavci v posamezni enoti, programu, dejavnosti ipd.

31. člen

Začasen presežek delavcev se rešuje:

-

s prerazporeditvijo delavcev znotraj podjetja in v druga podjetja;

-

s skrajševanjem delovnega časa v okviru zakonsko določenega časa;

-

s skrajševanjem delovnega časa na manj kot 36 ur na teden, s pravico delavcev do nadomestila OD za čas do polnega delovnega časa;

-

z napotitvijo na dokvalifikacijo oziroma prekvalifikacijo s pravico do nadomestila OD.

Nadomestilo OD iz predhodnega odstavka ne sme biti manjše od osnovnega osebnega dohodka delavca, povečanega za dodatek za delovno dobo.

Začasen presežek delavcev se lahko rešuje s čakanjem na delo doma s pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini 70% osnovnega osebnega dohodka, če ima delavec do 15 let delovne dobe, oziroma 80% osnovnega osebnega dohodka, če ima delavec nad 15 let delovne dobe v podjetju, vsakokrat povečanega za delovno dobo.

Delavci, ki so določeni kot začasen presežek, morajo biti pismeno obveščeni o tej odločitvi in o načinu reševanja njihovega položaja, in sicer najkasneje 3 dni pred uveljavitvijo tega ukrepa.

32. člen

Konkretne delavce, ki so trajni presežki, določi organ upravljanja v podjetju na predlog poslovodnega organa podjetja. Istočasno mora organ upravljanja sprejeti tudi program razreševanja presežnih delavcev.

Sindikalnim zaupnikom se morajo posredovati konkretni podatki o delavcih, ki naj bi bili trajen presežek, ter predlog programa razreševanja presežnih delavcev, najkasneje 10 delovnih dni pred določitvijo konkretnih presežnih delavcev na organu upravljanja podjetja.