Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 52-2311/2016, stran 7692 DATUM OBJAVE: 29.7.2016
RS 52-2311/2016
2311. Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
Na podlagi 43. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A), 16. in 35. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03 in 105/10) in po predhodnem soglasju ministrice za izobraževanje, znanost in šport št. 007-342/2015/65 z dne 27. 6. 2016 je Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na 5. seji dne 29. 6. 2016 sprejel
P R A V I L N I K
o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
1 SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1)
S tem pravilnikom se določa postopek za izbor prejemnikov proračunskih sredstev, ki izvajajo raziskovalno dejavnost, ter spremljanje izvajanja njihovih obveznosti.
(2)
S pravilnikom so urejeni postopki javnih razpisov in javnih pozivov ter ocenjevanje prijav za financiranje in sofinanciranje (v nadaljnjem besedilu: (so)financiranje) raziskovalne dejavnosti in podporne dejavnosti k raziskovalni dejavnosti.
(3)
(So)financiranje raziskovalne dejavnosti obsega naslednje raziskovalne aktivnosti:
-
raziskovalne programe;
-
temeljne, aplikativne in podoktorske raziskovalne projekte;
-
usposabljanje mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah;
-
mednarodno znanstveno sodelovanje;
-
uveljavljene raziskovalce iz tujine.
(4)
(So)financiranje podporne dejavnosti obsega:
I. raziskovalno infrastrukturo, ki zajema:
-
infrastrukturne programe;
-
nakup raziskovalne opreme;
-
nakup mednarodne znanstvene literature in bibliografskih baz ter delovanje osrednjih specializiranih informacijskih centrov za raziskovalno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OSIC);
II. dejavnosti publicistike:
-
izdajanja domačih znanstvenih in poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij;
-
izdajanja znanstvenih monografij;
III. dejavnosti promocije in povezovanja znanosti, ki zajemajo:
-
dejavnosti promocije;
-
znanstvene sestanke.
(5)
S pravilnikom so urejene tudi obveznosti poročanja prejemnikov sredstev iz državnega proračuna.
(6)
Ta pravilnik določa delovanje in organizacijo strokovnih teles kot svetovalnih teles Znanstvenega sveta agencije (v nadaljnjem besedilu: ZSA), pogoje za njihovo imenovanje in razloge za izločitev članov strokovnih teles, pa tudi postopek izogibanja navzkrižju interesov za člane ZSA in strokovnih teles (stalnih in občasnih) ter komisij za ocenjevanje prijav za sofinanciranje predmeta raziskovalne dejavnosti in recenzentov (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za navzkrižje interesov).
2. člen
(drugi javni razpisi)
Vsak drug javni razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki ga ne opredeljujeta ta pravilnik in pravilnik, ki ureja ciljne raziskovalne programe, se izvede tako, da se upošteva postopek, določen v tem pravilniku (poglavja 1–6), kazalnike in merila pa se opredeli v razpisni dokumentaciji.
3. člen
(namen pravilnika)
Namen tega pravilnika je zagotoviti transparentnost postopkov izbora in (so)financiranja aktivnosti iz 1. člena tega pravilnika po mednarodno uveljavljenih načelih za izvajanje teh postopkov in s poudarkom, da ocenjevalni postopki agencije v največji možni meri temeljijo na zunanjih ocenjevalcih oziroma recenzentih.
4. člen
(splošne definicije)
(1)
Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katero je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, in je takega pomena za Republiko Slovenijo, da obstaja državni interes, opredeljen v strategiji za področje raziskovalne in inovacijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: raziskovalna strategija).
(2)
Temeljni raziskovalni projekt (v nadaljnjem besedilu: temeljni projekt) je izvirno eksperimentalno oziroma teoretično raziskovanje, ki se izvaja za pridobivanje novega znanja o osnovah pojavov in zaznavnih dejstvih.
(3)
Aplikativni raziskovalni projekt (v nadaljnjem besedilu: aplikativni projekt) je izvirno raziskovanje, ki se izvaja za pridobivanje novega znanja, usmerja pa se predvsem k praktičnemu cilju ali namenu. Aplikativni projekt ni industrijska raziskava oziroma projekt s področja eksperimentalnega razvoja.
(4)
Podoktorski raziskovalni projekt (v nadaljnjem besedilu: podoktorski projekt) je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga izvaja en raziskovalec – podoktorand.
(5)
Podoktorand je raziskovalec, pri katerem ni preteklo več kot tri leta po letu zagovora prvega doktorata znanosti.
(6)
Mobilnostni raziskovalni projekt je izvirno raziskovalno delo, katerega del se opravi med eno do dvoletnim gostovanjem v eni od raziskovalnih organizacij v tujini, gostovanje pa traja več kot polovico trajanja projekta.
(7)
Infrastrukturni program predstavlja vzdrževanje infrastrukture kot podpore raziskovalni dejavnosti v javni raziskovalni organizaciji (v nadaljnjem besedilu: JRO) oziroma raziskovalni organizaciji s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: RO s koncesijo), in sicer v obliki instrumentalne podpore, podpore znanstvenim zbirkam, popularizacije znanosti in podpore raziskovalnim programom, ki vsebujejo elemente instrumentalnega centra ali znanstvene zbirke.
(8)
Znanstveni sestanek je sestanek, ki je namenjen izmenjavi in preverjanju spoznanj in znanj, ki so plod lastnega raziskovalnega dela znanstvenikov. Znanstveni sestanek je tudi sestanek, ki je namenjen prenosu temeljnih znanstvenih spoznanj v aplikacijo in tehnološki razvoj.
(9)
Mednarodni znanstveni sestanek je sestanek, ki poteka v slovenskem jeziku (prvi jezik) in najmanj enem izmed tujih jezikov (drugi jezik), ima mednarodni programski odbor in na katerem je izmed aktivnih udeležencev z referati in vabljenimi predavanji vsaj tretjina udeležencev iz tujine.
(10)
Prijavitelji so raziskovalne organizacije (v nadaljnjem besedilu: RO), ki so vpisane v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Evidenca RO), zasebni raziskovalci in drugi upravičeni prijavitelji, pravne ali fizične osebe, ki delujejo na področju raziskovalne dejavnosti ali izvajajo z raziskovalno dejavnostjo povezane aktivnosti ter izpolnjujejo pogoje v skladu z določili tega pravilnika. Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev raziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična RO.
(11)
Javni razpis (v nadaljnjem besedilu: razpis) je postopek za dodelitev sredstev, ki ga agencija izvede, če mogoči prijavitelji na javni razpis niso znani, javni poziv (v nadaljnjem besedilu: poziv) pa je postopek za dodelitev sredstev, ki ga agencije izvede, če so prijavitelji znani.
(12)
Matična RO je tista RO, ki vloži prijavo raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu: projekta), je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega programa oziroma projekta ob prijavi raziskovalnega programa oziroma projekta.
(13)
Skupina raziskovalcev je programska skupina, projektna skupina ali katera druga skupina raziskovalcev, ki jo prijavitelj prijavi na razpis ali poziv.
(14)
Kriterij je splošni element ocenjevanja, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Kriteriji, ki se uporabljajo pri posameznem razpisu, so določeni s tem pravilnikom. Za vsak kriterij je določen nabor kazalnikov.
(15)
Kazalnik je element ocenjevanja znotraj posameznega kriterija, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Za vsak kazalnik je določen nabor meril.
(16)
Merilo je element ocenjevanja znotraj posameznega kazalnika, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav.
(17)
Raziskovalna infrastruktura je oznaka za vsebine, urejene v četrtem odstavku 1. člena tega pravilnika, ki jih agencija financira iz državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: agencija financira) in so pomembne kot podporna dejavnost raziskovalni dejavnosti.
(18)
Raziskovalna oprema je strojna oziroma programska oprema, ki je nujna za izvajanje raziskovalne dejavnosti po standardih stroke.
(19)
Mejna vrednost določa, kolikšno število točk pomeni najvišjo oceno. Uporablja se pri nekaterih kvantitativnih ocenah za pretvorbo vrednosti kvantitativnih ocen (na primer: število točk v informacijskem sistemu raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedili: SICRIS), število citatov) v točke, ki se uporabljajo pri točkovanjih.
(20)
Minimalna ocena je najmanjše število točk, ki mora biti doseženo, da se prijava lahko uvrsti v (so)financiranje. Minimalna ocena se lahko določi kot vstopni pogoj za posamezni kriterij ali skupno oceno.
(21)
Metodologija ocenjevanja, ki jo na podlagi akta o ustanovitvi agencije za posamezne ocenjevalne postopke, ki jih ureja ta pravilnik (v nadaljnjem besedilu: metodologija), sprejme ZSA, določa mejno vrednost, minimalne ocene, merila s pripadajočim številom točk ter po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja.
(22)
Akt poslovanja je interni splošni akt agencije, ki ga sprejme direktor agencije in s katerim se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje agencije (v nadaljnjem besedilu: pravila agencije).
(23)
Raziskovalno področje je področje, ki ga prijavitelj v prijavi navede kot primarno raziskovalno področje po seznamu raziskovalnih področij. Seznam raziskovalnih področij je kot priloga sestavni del metodologije.
(24)
Polni delovni čas je določen z ekvivalentom polne zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: FTE) in obsega v enem letu 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela.
5. člen
(definicije kvantitativnega vrednotenja raziskovalnega dela)
(1)
SICRIS je informacijski sistem raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji (SI je okrajšava za Republiko Slovenijo, CRIS je akronim za uveljavljen angleški izraz Current Research Information System), ki ga razvijata in vzdržujeta Institut informacijskih znanosti (v nadaljnjem besedili: IZUM) in agencija. SICRIS vključuje podatkovne baze o RO, raziskovalnih skupinah, raziskovalcih, raziskovalnih programih in projektih ter kvantitativne vidike raziskovalne dejavnosti, ki se uporabljajo izključno pri merjenju vstopnih pogojev za sodelovanje na razpisih in pozivih, razen v primerih, ki jih ta pravilnik posebej določa. SICRIS je podatkovno povezan s sistemom COBISS.SI.
(2)
COBISS.SI je knjižnični informacijski sistem in predstavlja organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov (COBIB) in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah (COLIB), normativno bazo podatkov (CONOR), itd. COBISS.SI med drugim vsebuje tudi centraliziran in standardiziran sistem bibliografij slovenskih raziskovalcev.
(3)
Znanstvena uspešnost se v sistemu SICRIS izraža kvantitativno s točkovanjem znanstvenih del (znanstveni članki, znanstvene monografske publikacije in drugi dokumentirani dosežki, samostojni znanstveni sestavki, poglavja v monografskih publikacijah in znanstveni prispevki na konferencah, objavljenih v zbornikih recenziranih znanstvenih prispevkov). Nabor kvantitativnih bibliografskih meril znanstvene in strokovne uspešnosti je določen v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4)
Strokovna uspešnost se v sistemu SICRIS izraža kvantitativno s točkovanjem strokovnih del (članki in drugi sestavni deli, monografije in druga zaključena dela, izvedena dela (dogodki) in sekundarno avtorstvo). Nabor kvantitativnih bibliografskih meril strokovne uspešnosti je določen v prilogi 1.
(5)
Upoštevane točke v sistemu SICRIS pomenijo vsoto izračunanih točk za znanstveno in strokovno uspešnost po tem pravilniku.
(6)
Število čistih citatov (CI) je število citatov brez avto–citatov. Za čisti citat (CI) velja citat, v katerem nobeden od avtorjev ne citira samega sebe. Čisti citati (CI) se ugotavljajo v vzajemni bibliografski bazi COBIB.SI in so povezani z zapisi v bazah Web of Science (v nadaljnjem besedilu: WoS) ali Scopus, pri čemer se upoštevajo identifikacijske številke avtorjev v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI.
(7)
Tipologija dokumentov oziroma njen del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI (tipologija COBISS) je dokument, na podlagi katerega se razvrščajo bibliografske enote raziskovalcev v sistemu COBISS.SI in je objavljena na spletni stani IZUM.
6. člen
(pogoji za začetek postopka (so)financiranja)
Agencija lahko začne s postopkom za dodelitev sredstev, če:
-
ima za dodelitev sredstev zagotovljena proračunska sredstva v sprejetem programu dela in finančnem načrtu agencije v potrebni višini in
-
so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določajo zakoni in podzakonski predpisi.
7. člen
(uradna oseba)
Direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor) pooblasti javnega uslužbenca, ki je na agenciji pristojen za posamezne vsebine (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba), koordiniranje in organizacijo ocenjevalnega postopka in postopka izbora prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti oziroma postopka izbora kandidata, ki je prejemnik proračunskih sredstev.
8. člen
(pogoji)
(1)
Pogoji za dodelitev sredstev so določeni v tem pravilniku in pojasnjeni v razpisu ali pozivu.
(2)
Sredstva se po tem pravilniku dodelijo na podlagi izvedenega razpisa ali poziva.
(3)
Raziskovalec, ki se v okviru prijavitelja prijavi na razpis ali poziv kot vodja raziskovalnega in infrastrukturnega programa, projekta, mentor, vodja znanstvenega sestanka ali vodja skupine raziskovalcev prijavitelja in sicer kot gostitelj uveljavljenega raziskovalca iz tujine (v nadaljnjem besedilu: vodja raziskovalne dejavnosti), na posameznem razpisu ali pozivu lahko kandidira samo z enim predlogom za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prijava).
2 POSTOPEK ZA (SO)FINANCIRANJE
2.1 Razpis in poziv
9. člen
(izdelava predloga razpisa in poziva)
(1)
Pri izdelavi predloga razpisa in poziva se upoštevajo raziskovalna strategija, morebitne usmeritve pristojnega ministrstva in razpoložljiva proračunska sredstva. Direktor lahko ustanovi komisijo za izdelavo predloga razpisa in poziva.
(2)
Predlog razpisa in poziva obravnava ZSA ter predlaga njegove dopolnitve oziroma spremembe.
10. člen
(najava razpisa in poziva)
Agencija najavi načrt vseh razpisov in pozivov za tekoče leto na svojih spletnih straneh. Najava vsebuje: predvideni datum objave (mesec in leto), naziv razpisa in poziva, pravne podlage za objavo razpisa in poziva, rok za oddajo prijav, rok za seznanitev z rezultati, način za predložitev prijav (elektronsko, tiskano ali oboje) in kontaktne osebe.
11. člen
(objava razpisa in poziva)
(1)
Sklep za objavo razpisa in poziva sprejme direktor. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh agencije. Poziv prijaviteljem se lahko objavi le na spletnih straneh agencije.
(2)
Ob objavi razpisa in poziva agencija na svojih spletnih straneh objavi rokovnik poteka izvajanja razpisa in poziva, ki sproti prikazuje tudi faze izvajanja razpisa in poziva.
12. člen
(vsebina objave razpisa in poziva)
(1)
Objava razpisa in poziva vsebuje zlasti:
-
naziv in sedež agencije;
-
pravno podlago za izvedbo razpisa ali poziva, v kateri se navede tudi metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti;
-
predmet razpisa ali poziva;
-
navedbo pogojev za kandidiranje na razpisu ali pozivu ter kriterijev za ocenjevanje;
-
okvirno višino sredstev, ki so na voljo za predmet razpisa ali poziva;
-
določitev obdobja, v katerem se porabijo dodeljena sredstva;
-
razpisno ali pozivno dokumentacijo z navedbo vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev;
-
način, obliko in rok za predložitev prijav;
-
kraj, datum in čas odpiranja prijav;
-
rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa ali poziva;
-
kraj in čas, v katerem zainteresirani lahko dvignejo razpisno ali pozivno dokumentacijo, ter spletni naslov, na katerem je dostopna razpisna ali pozivna dokumentacija.
(2)
Agencija lahko v razpisu in pozivu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta razpisa in poziva.
13. člen
(razpisna in pozivna dokumentacija)
(1)
Agencija v razpisni in pozivni dokumentaciji navede vse pogoje, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma izbor kandidata, in vse potrebne podatke, ki jih mora vsebovati vloga, da se šteje kot formalno popolna. Razpisna in pozivna dokumentacija vsebujeta metodologijo ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti, podzakonske predpise agencije, predpisan obrazec prijave, vzorec pogodbe in po potrebi druge obrazce ter različna pravila agencije.
(2)
Agencija na svojih spletnih straneh ponudi prijavitelju dostop do razpisne in pozivne dokumentacije.
(3)
Prijavitelj se prijavi na razpis in poziv z oddajo prijave in zahtevanih dokazil. Dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj na lastno pobudo priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva.
14. člen
(prijava)
Podatke o predmetu razpisa in poziva, ki jih vsebuje prijava, določa ta pravilnik v poglavju o posebnostih posameznih razpisov in pozivov.
15. člen
(oblika prijave)
(1)
Prijava na razpis in poziv se izvede v okviru elektronskega prijavnega sistema v elektronski obliki s kvalificiranim digitalnim podpisom. Prijavitelj lahko prijavo iz upravičenih razlogov odda v tiskani obliki, pri čemer mora biti tiskana različica enaka elektronski, ki ni digitalno podpisana. Pri razpisih in pozivih, pri katerih elektronski prijavni sistem s kvalificiranim digitalnim podpisovanjem ni vzpostavljen, je prijava tiskana. Če je prijava tiskana, se v razpisu in pozivu lahko določi, da se na določen elektronski poštni naslov odda tudi elektronska oblika prijave. Obrazec prijave prijavitelj izpolni v slovenskem in angleškem jeziku oziroma samo v slovenskem jeziku, če razpis in poziv tako določa.
(2)
Prijavo podpišejo osebe, ki jih določa razpis oziroma poziv.
(3)
Če se prijavo na razpis in poziv neposredno odda v glavni pisarni, glavna pisarna sprejem prijave v tiskani obliki potrdi na posebnem obrazcu o prejemu prijave in ga izda prijavitelju.
16. člen
(rok za oddajo prijave)
(1)
Prijavo se odda do roka, ki je določen v objavi razpisa oziroma poziva.
(2)
Predložena tiskana prijava se odda v zaprti ovojnici. Na ovojnici se napiše besedilo »ne odpiraj – prijava«, navedba razpisa oziroma poziva, na katerega se nanaša, ter naziv in naslov prijavitelja.
2.2 Vodenje postopka odpiranja prijav
17. člen
(komisija za odpiranje prijav)
(1)
Postopek odpiranja prijav razpisa in poziva vodi komisija za odpiranje prijav (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo s pisnim sklepom imenuje direktor.
(2)
Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov komisije so zaposleni v agenciji.
18. člen
(odpiranje prijav)
(1)
Odpiranje prejetih prijav se izvede v roku, ki je predviden v razpisu in pozivu, pri čemer naj bo rok od izteka roka za oddajo prijav do odpiranja največ osem dni.
(2)
Odpiranje prejetih prijav je praviloma javno. Kadar je predvideno javno odpiranje prijav, se postopek odpiranja izvede najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ki je predviden kot rok za oddajo prijav. Komisija lahko odloči, da odpiranje ni javno, kadar je število prejetih prijav veliko.
(3)
Komisija na seji, ki jo skliče predsednik komisije, odpira samo v roku oddane in pravilno označene ovojnice ter pri tem evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene. Pri elektronskih prijavah odpiranje pomeni evidentiranje seznama prispelih prijav v okviru elektronskega prijavnega sistema. Nepravočasne in nepravilno označene prijave se s spremnim dopisom neodprte vrnejo prijavitelju, razen, če z ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre. Dokazila, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene, so sestavni del uradne dokumentacije. Pri elektronsko prispelih prijavah komisija evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene.
19. člen
(zapisnik komisije)
(1)
O odpiranju prijav komisija vodi zapisnik, ki vsebuje predvsem:
-
naslov, prostor in čas odpiranja in formalnega pregleda prijav;
-
predmet razpisa in poziva;
-
imena navzočih članov komisije;
-
imena oziroma nazive prijaviteljev, ki so vložili prijave;
-
ugotovitve o pravočasnih oziroma prepoznih prijavah ter o pravilno oziroma nepravilno označenih ovojnicah in
-
ugotovitve o formalni popolnosti prijav.
(2)
Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. Če je odpiranje prijav javno, je priloga k zapisniku seznam predstavnikov prijaviteljev, ki so bili navzoči pri odpiranju.
20. člen
(nepopolna dokumentacija – dopolnitev prijav)
(1)
Komisija v osmih delovnih dneh od konca odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v roku dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osmih delovnih dni od prejema poziva komisije. Prijave so formalno nepopolne, če gre za manjša odstopanja od zahtev razpisne in pozivne dokumentacije, ki v skladu s postavljenimi merili za izbor prijave ne vplivajo na vsebino prijave, ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave.
(2)
Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavrže s sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je dovoljen ugovor, in sicer v 15 dneh od vročitve. Prijavitelj mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbora ali očitne napake.
(3)
Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje direktor. Število članov komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov morajo biti zaposleni v agenciji.
(4)
Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o ugovoru. Direktor predlog odločitve o ugovoru pošlje upravnemu odboru v sprejem.
(5)
Upravni odbor o ugovoru odloči v 30 dneh od prejema ugovora. Upravni odbor mora svojo odločitev obrazložiti.
(6)
Pritožba zoper odločitev upravnega odbora ni mogoča, mogoč pa je upravni spor.
21. člen
(administrativno preverjanje izpolnjevanja pogojev)
(1)
Agencija pri vsaki formalno popolni prijavi preveri upravičenost prijavitelja in izpolnjevanje razpisnih in pozivnih pogojev.
(2)
Prijava, pri kateri niso izpolnjeni vsi razpisni in pozivni pogoji, se zavrne s sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je v 15 dneh od vročitve dovoljen ugovor. Prijavitelj mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbora ali očitne napake.
(3)
Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje direktor. Število članov komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov morajo biti zaposleni v agenciji.
(4)
Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o ugovoru. Direktor predlog odločitve o ugovoru pošlje upravnemu odboru v sprejem.
(5)
Upravni odbor o ugovoru odloči v 30 dneh od prejema ugovora. Upravni odbor mora svojo odločitev obrazložiti.
(6)
Pritožba zoper odločitev upravnega odbora ni mogoča, mogoč pa je upravni spor.
22. člen
(obravnava prijav)
V postopku za izbor prijav se obravnavajo tiste prijave, ki izpolnjujejo pogoje, določene z razpisom in razpisno dokumentacijo ali pozivom in pozivno dokumentacijo. Ob ugotovljenih vsebinskih nejasnostih agencija lahko pozove prijavitelje k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvam.
23. člen
(interno gradivo)
Dokumentacija in podatki, ki jih vsebujejo prijave, se v času trajanja izbora za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti uporabljajo kot interno gradivo.
2.3 Akti odločanja v ocenjevalnem postopku
24. člen
(ocenjevalci in predlog prednostnega seznama)
(1)
Prijave ocenjujejo domači recenzenti, tuji recenzenti, paneli, občasna strokovna telesa (v nadaljnjem besedilu: strokovna telesa) ali strokovne komisije.
(2)
Kadar prijave ocenjuje strokovna komisija, predsednika in njene člane imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov komisije so zaposleni v agenciji. Strokovna komisija ocenjuje prijave v primerih, ko je to določeno s tem pravilnikom.
(3)
Recenzente imenuje strokovno telo. Če med ocenjevalnim postopkom posamezen recenzent odkloni sodelovanje oziroma se ugotovi, da ni dovolj ustreznih recenzentov na posameznem raziskovalnem področju glede na vsebino prijav in v okviru seznama recenzentov, ki ga predhodno enkrat letno potrdi ZSA, ni mogoče imenovati novih recenzentov, lahko strokovno telo imenuje dodatne recenzente za izvedbo ocenjevalnega postopka. Prijavitelj lahko v prijavi navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo.
(4)
Naloga recenzentov je izdelava ocene za posamično prijavo, prispelo na razpis ali poziv, in sodelovanje pri prijavi usklajene ocene, v skladu s tem pravilnikom, metodologijo in razpisom.
(5)
Rezultat dela strokovnega telesa, strokovne komisije ali panela v okviru ocenjevalnega postopka je predlog prednostnega seznama prijav, obravnavanih v ocenjevalnem postopku, vključno s predlogom višine dodeljenih finančnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama prijav), če v tem pravilniku ni drugače določeno.
25. člen
(sklep o izboru)
(1)
Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in na njegovi podlagi s sklepom sprejme predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s predlogom prednostnega seznama prijav (v nadaljnjem besedilu: predlog sklepa ZSA o izboru prijav), če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
(2)
ZSA lahko delno spremeni predlog prednostnega seznama prijav s svojim predlogom sklepa o izboru prijav, vendar ne v več kot petih odstotkih prijav glede na vse izbrane prijave, pri čemer ravna v skladu z določili razpisne ali pozivne dokumentacije ter glede na obseg razpoložljivih proračunskih sredstev. Če so med obravnavanimi prijavami prijave članov ZSA oziroma članov upravnega odbora agencije, ne sme biti izvedena nobena sprememba v zvezi s prijavami članov ZSA oziroma članov upravnega odbora agencije. Vrstni red v predlogu prednostnega seznama prijav, ki ga sprejme ZSA, je po izvedeni spremembi tak, da si odobrene prijave sledijo po ocenah. Vse spremembe se obrazložijo.
(3)
Glasovanje se zaradi možnega navzkrižja interesov iz 229. člena tega pravilnika lahko izvede tako, da se prijave, o katerih se glasuje, razvrsti v skupine glede na posamezno znanstveno vedo (v nadaljnjem besedilu: veda).
(4)
Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav direktor sprejme obrazloženi sklep o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: sklep direktorja o izboru prijav).
26. člen
(obvestilo o rezultatih izbora)
(1)
Agencija na podlagi sklepa direktorja o izboru prijav izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: obvestilo).
(2)
Obvestilo vsebuje podatke o prijavi in obsegu (so)financiranja, če je bila prijava izbrana za (so)financiranje, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
(3)
V obvestilu se posebej navedejo podatki o skupnem številu točk in posebej število točk, dobljeno po posameznih elementih ocenjevanja, ter pouk o pravnem sredstvu. V obrazložitvi obvestila se utemelji odločitev.
27. člen
(objava rezultatov izbora prijav)
(1)
Agencija na svojih spletnih straneh objavi sprejeti seznam izbranih in neizbranih prijav najpozneje v petih dneh od dneva odposlanih obvestil. Seznam izbranih in neizbranih prijav za financiranje raziskovalnih programov, ki jih izvajajo RO s koncesijo oziroma JRO in RO s koncesijo, agencija na svojih spletnih straneh objavi najpozneje v petih dneh po dokončnosti odločb ministra, pristojnega za znanost.
(2)
V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali področjih, po tipu projekta in podobno) in po skupnem številu točk, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
(3)
Izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu navedejo z izvajalci raziskovalne dejavnosti in vodji raziskovalne dejavnosti.
(4)
Neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu navedejo samo z zaporednimi številkami, tako da ni mogoče ugotoviti identitete posamezne prijave.
2.4 Pravna sredstva
28. člen
(ugovor po evalvacijskem postopku)
(1)
Prijavitelj ima v 15 dneh od prejema obvestila pravico vložiti ugovor. V ugovoru se natančno opredelijo razlogi, zaradi katerih ga vlaga. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav. Ugovor ni mogoč glede znanstvene presoje (ocene) recenzenta. Predmet ugovora je lahko samo kršenje postopka izbora ali očitna napaka. Ocena je lahko posredno predmet ugovora samo, če se prijavitelj v ugovoru sklicuje na konkretno kršitev postopka izbora ali očitno napako.
(2)
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
(3)
Prijavitelj ima v fazi izvajanja ocenjevalnega postopka pravico seznaniti se s pisnimi ocenami svojega predloga, pri čemer se izključi informacije o recenzentih.
29. člen
(odločitev o ugovoru)
(1)
Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje direktor. Število članov komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov so zaposleni v agenciji.
(2)
Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o ugovoru. Direktor predlog odločitve o ugovoru pošlje upravnemu odboru agencije v sprejem.
(3)
Upravni odbor agencije o ugovoru odloči v 30 dneh od prejema ugovora in svojo odločitev obrazloži.
(4)
Pritožba zoper odločitev upravnega odbora agencije ni mogoča, mogoč pa je upravni spor.
30. člen
(objava dokončnih rezultatov izbora)
(1)
Agencija na svoji spletni strani objavi seznam dokončno izbranih in neizbranih prijav najpozneje v petih dneh po odločitvi upravnega odbora agencije o ugovorih.
(2)
V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali področjih, po tipu projekta in podobno) in po skupnem številu točk, navedena pa so tudi odobrena sredstva.
(3)
Dokončno izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti so v seznamu predstavljene s prijavitelji in vodji raziskovalne dejavnosti.
(4)
Dokončno neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti so v seznamu predstavljene samo z zaporednimi številkami, da ni mogoče ugotoviti identitete posamezne prijave.
31. člen
(zahtevek za preverjanje sklepa v postopku izvajanja)
Zoper sklep direktorja oziroma od direktorja pooblaščene osebe, s katerim se urejajo pravice in obveznosti posameznikov oziroma pravnih oseb v postopku izvajanja raziskovalne dejavnosti, izbrane za (so)financiranje, je dovoljen zahtevek za preverjanje sklepa, ki se vloži v osmih dneh od vročitve sklepa. O zahtevku za preverjanje sklepa odloči komisija v sestavi najmanj treh članov, ki jo imenuje direktor. Odločitev komisije je dokončna.
3 OCENJEVANJE PRIJAV
32. člen
(elementi ocenjevanja)
(1)
Za ocenjevanje prijav na razpise in pozive se uporabljajo naslednji elementi: kriteriji, kazalniki in merila.
(2)
Za vsak kriterij se lahko uporablja večje število kazalnikov. Vrednotenje kazalnikov se opravi z enim ali več merili. Posamezni kazalnik ali merilo lahko predstavlja kvantitativna ocena ali ocena recenzentov. Recenzenti ob oceni podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar po posameznih elementih ocenjevanja.
(3)
Največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezni kriterij in nabor kazalnikov, je določeno s tem pravilnikom. Največje število točk, ki jih prijava dobi za posamezno merilo, je določeno v metodologiji.
33. člen
(kriteriji in njihovo splošno vrednotenje)
(1)
Za ocenjevanje raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporabljajo naslednji kriteriji:
-
znanstvena odličnost raziskovalcev,
-
relevantnost dosežkov raziskovalcev in
-
sposobnost delovanja in vitalnost skupine raziskovalcev.
(2)
Za ocenjevanje vsebine prijav se uporabljajo naslednji kriteriji:
-
znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost,
-
potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav ter
-
kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja.
(3)
Za ocenjevanje učinkov podporne dejavnosti se uporabljata naslednja kriterija:
-
kakovost opravljene podporne dejavnosti in
-
relevantnost podporne dejavnosti.
(4)
Za ocenjevanje vsebine prijav za (so)financiranje podporne dejavnosti se uporabljajo naslednji kriteriji:
-
kakovost prijave podporne dejavnosti,
-
potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav ter
-
kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja.
(5)
Pri kriterijih, ki sevrednotijo z ocenami na lestvici od 0 do 5, imajo ocene naslednji pomen, če ta pravilnik ne določa drugače:
-
0 (nezadostno): prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni mogoče podati zaradi pomanjkljivih informacij,
-
1 (nezadostno): prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti,
-
2 (pomanjkljivo): prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne slabosti,
-
3 (dobro): prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti,
-
4 (zelo dobro): prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manjše pomanjkljivosti,
-
5 (odlično): prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti so neznatne.
(6)
Natančnost ocene je glede na vrsto razpisa ali poziva opredeljena v metodologiji.
34. člen
(nabor vseh kazalnikov)
Nabor vseh kazalnikov k posameznim kriterijem iz 33. člena tega pravilnika je urejen v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
35. člen
(kvantitativne ocene)
(1)
Kvantitativne ocene merijo naslednje kazalnike iz priloge 2:
-
Kakovost objav (ocena A1, vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A", A' in A½) (kazalnik 1.1.);
-
Odmevnost: število čistih citatov (CI) (kazalnik 1.2.);
-
Sredstva iz drugih virov (ocena A3) (kazalnik 2.1.).
(2)
Vrednotenje bibliografskih meril znanstvene in strokovne uspešnosti po kriterijih agencije je izvedeno v sistemu SICRIS, v katerem so podatki o raziskovalcu ali skupini raziskovalcev izračunani in izpisani v skladu z določbami tega pravilnika.
36. člen
(ocena A1)
(1)
Kvantitativna ocena A1 se določi na podlagi upoštevanega števila točk v sistemu SICRIS za objavljena raziskovalna dela za zadnje petletno obdobje in obdobje do datuma zaključka razpisa oziroma poziva v tekočem letu ter točk A", A' in A½. Upoštevano število točk v sistemu SICRIS se določi na podlagi meril za kvantitativno vrednotenje znanstvene in strokovne uspešnosti iz priloge 1 in se za vse vede izračuna tako, da se prejetemu številu točk znanstvene uspešnosti prištejejo točke strokovne uspešnosti, a le v tolikšni višini, da njihov delež ne preseže 15 odstotkov skupnega upoštevanega števila točk. Če je raziskovalec najmanj tri mesece odsoten zaradi izrabe dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, bolezni ali poškodbe oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, oziroma zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, se za izračun ocene A1 za preverjanje pogojev za položaj vodje raziskovalne dejavnosti upošteva ustrezno daljše časovno obdobje. Za izračun točk 2.E (patent, nova sorta) se upošteva zadnje desetletno obdobje. Način izračuna ocene A1 je določena v metodologiji.
(2)
Bibliografska merila kvantitativnega vrednotenja znanstvene in strokovne uspešnosti so navedena v prilogi 1.
(3)
Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote) so katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot izvajajo OSIC.
(4)
Znanstvena in strokovna dela se vrednotijo s točkami. Vrednotijo se znanstvena uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe znanja (strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev prispevka, če je avtorjev deset ali manj. Če je avtorjev več kot deset, se število točk deli z izrazom 10*log10N, pri čemer je N število avtorjev (na primer 10*log10N ima vrednost 10 pri desetih avtorjih, 20 pri stotih avtorjih, in 30 pri tisoč avtorjih). Točke strokovne uspešnosti se ne uporabljajo samostojno, ampak se uporabijo samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti. Če so v objavi poleg avtorjev navedeni tudi člani projektne oziroma programske skupine (angl. study group), se med avtorje objave razdeli 80 odstotkov točk, med člane projektne oziroma programske skupine pa 20 odstotkov točk.
37. člen
(število čistih citatov)
Število čistih citatov je upoštevano za obdobje zadnjih desetih let in v tekočem letu do datuma zaključka razpisa oziroma poziva (dela, ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej). Citati v sistemu SICRIS so iz zbirke WoS ali Scopus, kjer se upoštevajo citati znanstvenih prispevkov, za katere obstaja polni bibliografski zapis. Zaradi razlike v številu citatov med zbirkama Wos in Scopus se upošteva večje število čistih citatov (CI).
38. člen
(ocena A3 – faktorji normiranja)
(1)
Kvantitativna ocena A3 se določi glede na sredstva za raziskovalno delo za zadnje pet letno obdobje, ki jih raziskovalec pridobi od pogodbenih partnerjev. Sredstva agencije iz državnega proračuna se ne upoštevajo. Pri posameznih razpisih oziroma pozivih se sredstva lahko upoštevajo v nominalni vrednosti glede na izvor sredstev.
(2)
Struktura A3 in faktorji normiranja, s katerimi se sredstva glede na izvor množijo, so:
-
faktor 1,5: sredstva iz projektov za gospodarstvo – GOSP;
-
faktor 1: sredstva iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov – MED;
-
faktor 0,75: sredstva, pridobljena iz državnega oziroma občinskih proračunov in drugih javnih virov – MIN;
-
faktor 0,5: sredstva – DRUGO/GOSP;
-
faktor 0,5: sredstva – DRUGO/OSTALO.
Kohezijska sredstva EU in pripadajoča nacionalna soudeležba se ne upoštevajo.
(3)
Sredstva GOSP so sredstva za kakovostno raziskovalno povezanost skupine/posameznika z domačo ali tujo gospodarsko družbo, ki se izkazuje kot na primer:
-
razvoj in uvajanje novih proizvodov, tehnologij, storitev ali konceptov z inovacijskim potencialom v domače ali tuje gospodarske družbe;
-
vložitev mednarodnih patentnih prijav in pridobitev patentov;
-
znanstvene objave.
(4)
Sredstva GOSP so tudi sredstva za licenčnine ter druga sredstva, pridobljena iz prodaje tehnologije ali patenta, vzorcev ali specializiranega unikatnega izdelka/sistema in tehnološkega demonstratorstva.
(5)
Sredstva DRUGO/GOSP in sredstva DRUGO/OSTALO so sredstva, pridobljena iz manj zahtevnega sodelovanja z gospodarstvom oziroma negospodarstvom, in sredstva za manj pomembne storitve iz raziskovalnega in inovativnega udejstvovanja, kot so:
-
manj zahtevne storitve na raziskovalni in drugi opremi, ki so lahko na primer: meritve, kalibracije, standardne analize snovi, standardne analize lastnosti vzorcev, standardne obdelave vzorcev in podobno;
-
študije in analize, ki niso dokumentirano povezane z raziskovalnim ali razvojnim delom, sodno–izvedenska mnenja, arbitražna mnenja, izvajanje tečajev in podobno;
-
izdelava naprav in programskih paketov, ki ne pomeni izvirnih rešitev in ne vsebujejo raziskovalnega prispevka ali ne prispevajo k razvoju nove tehnologije;
-
projektiranje, razen če vsebuje nove pristope ali rešitve, ki so dokazljivi v patentih ali znanstvenih objavah.
(6)
Za raziskovalce, ki so v gospodarskih družbah zaposleni za polni delovni čas (100 odstotno), se sredstva GOSP in sredstva DRUGO/GOSP upoštevajo do višine, potrebne za izpolnitev pogoja ocene A3 za vodenje aplikativnega projekta.
39. člen
(ocena A3 – izračun)
(1)
Ocena A3 je seštevek vseh realiziranih pridobljenih sredstev, razen sredstev agencije z upoštevanjem faktorjev, ki jih določa 38. člen tega pravilnika. Skupna ocena lahko doseže do deset točk, za kar je treba izkazati pridobljena sredstva v višini 15 FTE cenovne kategorije C-programa.
(2)
Ocena A3 je zavedena v sistemu SICRIS. V sistemu SICRIS je poleg specificirane ocene A3 glede na vir prikazan tudi delež vseh pridobljenih sredstev po posameznih virih brez upoštevanja faktorjev in mejne vrednosti, izražen v odstotkih.
(3)
Sredstva se upoštevajo vodji projekta oziroma raziskovalcu, ki je odgovoren za izvedbo raziskovalnega dela. Sredstva morajo biti izkazana na računu RO. Raziskovalec mora biti v RO, prek katere uveljavlja sredstva za izračun ocene A3, v delovnem razmerju za tisto leto, za katero uveljavlja sredstva za oceno A3. Delovno razmerje mora biti zavedeno v Evidenci RO. Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80 odstotno zaposleni za polni delovni čas za raziskovalno delo, se pri oceni A3 upošteva dodaten normalizacijski faktor: skupna sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki upošteva pedagoško oziroma klinično delo. Pri izračunu se upošteva povprečni odstotek zaposlitve na letni ravni.
(4)
Vodja programske skupine lahko na predlog vodje projektne skupine za sredstva, ki se upoštevajo pri oceni A3, opredeli delež (izražen v odstotkih) sodelujočih članov programske skupine za posamezen projekt, ki izraža njihovo vlogo pri pridobitvi teh sredstev. Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi enkrat, za ves čas trajanja projekta.
(5)
Agencija podatke za izračun ocene A3 pridobi neposredno od RO za raziskovalce, ki so v ocenjevalnih postopkih agencije:
-
za raziskovalce, ki so v zadnjem zaključenem koledarskem letu člani raziskovalnih programov, agencija pridobi podatke neposredno od RO z vsakoletnim pozivom;
-
za raziskovalce, ki niso člani raziskovalnih programov in se kot vodje raziskovalne dejavnosti prijavijo na razpise oziroma pozive agencije, pri katerih se upošteva tudi ocena A3, prijavitelj agenciji posreduje podatke ob razpisu oziroma pozivu v skladu z določbami posameznega razpisa oziroma poziva.
Agencija objavlja podatke o oceni A3 na način, kot je določen v drugem odstavku tega člena.
(6)
Pri posameznih razpisih oziroma pozivih se upošteva obdobje zadnje izračunane ocene A3 na dan objave razpisa oziroma poziva.
(7)
RO v obrazec, ki ga predpiše agencija, vpiše podatke o sredstvih, pri čemer za vsak finančno ovrednoten parameter poda podatke o listini (pogodba, naročilnica) in partnerju (davčna številka, naziv). RO obrazec izpolni v skladu s pravili agencije. RO s podpisom odgovornih oseb jamči za točnost podatkov v obrazcu.
40. člen
(maksimalno število točk za ocene in pridobivanje podatkov)
(1)
Maksimalno število točk za posamezno kvantitativno oceno je razvidno iz tabele 3.
Tabela 3: Število točk za posamezno kvantitativno oceno.
|
Vrsta kvantitativne ocene
|
Vir
|
Maksimalno število točk
|
|
A1
|
SICRIS*
|
7
|
|
A3
|
Agencija**
|
10
|
* izvedeno iz sistema COBISS.SI
** izračunano na podlagi prejetih podatkov prijaviteljev v skladu s tem pravilnikom
(2)
Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja in posameznoeznanstvene vede pridobi agencija. Agencija za izračun kvantitativnih ocen uporabi podatke, ki so vpisani v sistemu SICRIS na dan izteka roka za oddajo prijav na razpis oziroma poziv, če v tem pravilniku ali razpisu oziroma pozivu ni drugače določeno.
(3)
Kvantitativni podatki se uporabljajo individualno za petletno obdobje oziroma pri izkazovanju citiranosti za desetletno obdobje, pri ocenjevanju skupine raziskovalcev pa lahko tudi za enoletno obdobje. Pri točkovanju znanstvene uspešnosti se upoštevajo razlike med vedami v načinu objavljanja. Upošteva se tudi naravo znanstvenega objavljanja, ki je v mnogih elementih tesno povezano s strokovnim delom.
(4)
Če v razpisu oziroma pozivu ni drugače določeno, agencija raziskovalce ocenjuje v vedi in na raziskovalnem področju, ki ju prijavitelj navede v prijavi.
41. člen
(mejna vrednost A1 in A3)
(1)
Ocena za kazalnike A1 in A3 se pod mejno vrednostjo določi linearno med 0 in 7 oziroma 10. Mejne vrednosti so določene v metodologiji. Mejna vrednost za A1 je določena za vsako vedo posebej.
(2)
Raziskovalci, ki imajo vrednost A1 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 7, raziskovalci, ki imajo vrednost A3 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 10.
(3)
Mejni vrednosti mejna A1 in mejna A3 sta določeni tako, da sta blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev.
42. člen
(nadpovprečna znanstvena uspešnost)
(1)
Kvantitativna ocena A'' (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke SICRIS, ki izhajajo iz naslednjih meril ocenjevanja, ki so sestavni del priloge 1:
-
patent (evropski, ameriški ali japonski), nova sorta (v prilogi 1 v okviru merila 2.E);
-
objava monografije pri založbi s seznama agencije (v okviru merila 2.A);
-
članek v prvi ali drugi reviji v JCR iz kategorij SCI- Expanded (v okviru merila 1.A1);
-
članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR večji od osem (v okviru merila 1.A1);
-
članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR (iz kategorij SCI-Expanded) 3-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij (približno zgornjih pet odstotkov) (v okviru merila 1.A1) _ ne upoštevajo se članki v revijah s faktorjem vpliva, manjšim od tri;
-
članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR (iz kategorij SSCI) 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij (približno zgornjih deset odstotkov) (v okviru merila 1.A1);
-
članek v zgornji četrtini revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) (v okviru merila 1.A1);
-
članek v zgornji četrtini revij v SNIP iz kategorij Scopus (h) (v okviru merila 1.A1).
(2)
Kvantitativna ocena A' (zelo kakovostni dosežki v petletnem ocenjevalnem obdobju) so točke SICRIS, ki izhajajo iz naslednjih sestavin ocenjevanja:
-
patent (evropski, ameriški ali japonski), nova sorta (v okviru merila 2.E);
-
članek v zgornji četrtini revij v JCR iz kategorij SCI- Expanded (v okviru merila 1.A1);
-
članek v zgornji polovici revij v JCR iz kategorij SSCI (v okviru meril 1.A1, 1.A2);
-
članek v zgornjih treh četrtinah revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) ali Scopus (h) (v okviru meril 1.A1, 1.A2, 1.A3);
-
članek v A&HCI (v okviru merila 1.B);
-
objava monografije ali znanstvenega poglavja oziroma sestavka v monografiji pri založbi s seznama agencije; znanstvena monografija, izdana pri tuji ali domači založbi, če je monografija s humanističnih ali družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko ali družboslovje (v okviru meril 2.A, 3.A).
(3)
Kvantitativna ocena A½ (pomembni dosežki v petletnem ocenjevalnem obdobju) pomeni:
-
patent, novo sorto (v okviru merila 2.E);
-
članek v zgornji polovici revij v JCR iz kategorij SCI- Expanded ali SSCI (v okviru meril 1.A1, 1.A2);
-
članek v zgornjih treh četrtinah revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) ali Scopus (h) (v okviru meril 1.A1, 1.A2, 1.A3);
-
članek v A&HCI (v okviru merila 1.B);
-
objavo monografije ali znanstvenega poglavja oziroma sestavka v monografiji pri založbi s seznama agencije; znanstveno monografijo ali znanstveno poglavje oziroma sestavek v znanstveni monografiji, če je monografija s humanističnih ali družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko ali družboslovje (v okviru meril 2A, 2B, 3A, 3B).
(4)
Agencija v okviru metodologije določi način upoštevanja nadpovprečne znanstvene uspešnosti (A', A" in A½).
(5)
Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) za A'', A' in A½ je naveden v prilogi 1.
(6)
Kot faktor vpliva se v zbirkah SCI-Expanded in SSCI uporablja JCR, v zbirki Scopus pa SNIP. Scopus (d) predstavlja družboslovne kategorije v bazi SNIP, Scopus (h) pa humanistične kategorije.
43. člen
(najpomembnejši dosežki)
(1)
Prijavitelj v prijavi po svoji presoji navede do pet najpomembnejših dosežkov na raziskovalnem področju pri projektu in od pet do deset pri programu ter do pet najpomembnejših dosežkov na področju gospodarstva, družbenih ali kulturnih dejavnosti v zadnjih desetih letih.
(2)
Agencija bo za projekte in raziskovalne programe, (so)financirane iz državnega proračuna, v sistemu SICRIS objavila osnovne podatke o prijavi, povzetek iz vsebine prijave ter pomen za razvoj znanosti in Republike Slovenije, ki jih je navedel prijavitelj v prijavi.
(3)
Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, prijavitelj lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi.
44. člen
(ocena recenzentov)
Način ocenjevanja prijav, ki ga opravijo recenzenti, je določen v poglavjih tega pravilnika, v katerih so podrobneje urejene posamezne vrste prijav.
4 POGODBA
45. člen
(sklenitev pogodbe)
Za izvedbo predmeta razpisa in poziva, ki je bil sprejet v (so)financiranje, agencija sklene s prijaviteljem pogodbo o izvajanju in (so)financiranju. Pogodbo se podpiše najpozneje v treh mesecih od sprejetja sklepa direktorja iz 25. člena tega pravilnika, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
46. člen
(podpis pogodbe)
(1)
Pogodbo o izvajanju in (so)financiranju raziskovalnih aktivnosti iz 1. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: raziskovalna dejavnost) pripravi agencija in jo pošlje prijavitelju (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik) v podpis.
(2)
Sopogodbeniki vrnejo agenciji podpisano pogodbo z izpolnjenimi obrazci pogodbene dokumentacije v roku, ki ga določi agencija.
47. člen
(pomanjkljivosti pogodbene dokumentacije)
(1)
Če uradna oseba ugotovi, da je treba katero od sestavin pogodbene dokumentacije dopolniti, obvesti sopogodbenika o pomanjkljivostih pogodbene dokumentacije in ga pozove, da jih dopolni.
(2)
Če se sopogodbenik v roku, določenem za dopolnitev pogodbene dokumentacije, ki ni krajši od 14 dni od prejema poziva, ne odzove, se šteje, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev.
48. člen
(sestavine pogodbe)
(1)
Obvezne sestavine pogodbe so:
-
naziv in naslov, matična in davčna številka, številka transakcijskega računa agencije in sopogodbenika;
-
namen, za katerega so sredstva dodeljena;
-
višina dodeljenih sredstev;
-
dinamika izplačil dodeljenih sredstev;
-
način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:
a. možnost, da agencija kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;
b. poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v skladu z določili tega pravilnika;
c. dolžnost agencije, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo sredstev;
č. določilo, da sopogodbenik ob nenamenski porabi sredstev le-ta vrne v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
d. določilo, da sopogodbenik obrazloži in utemelji podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideno dinamiko izplačil;
-
določilo glede pravic intelektualne lastnine;
-
drugo, kar sledi iz podzakonskih predpisov agencije glede obvezne vsebine pogodb.
(2)
V pogodbi direktor določi osebo, zaposleno na agenciji, za spremljanje izvajanja določil pogodbe.
5 SPREMLJANJE IZVAJANJA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
49. člen
(spremljanje in nadzor)
(1)
Agencija skupaj s strokovnimi telesi spremlja in nadzoruje izvajanje raziskovalne dejavnosti na način in po postopku, določenih s tem pravilnikom in v pogodbi o izvajanju in (so)financiranju raziskovalne dejavnosti.
(2)
Spremljanje in nadzor se izvajata pretežno s pomočjo vmesnih in zaključnih poročili (zaključna poročila o izvedenem delu glede raziskovalne dejavnosti in poročila o porabljenih sredstvih) v skladu s tem pravilnikom. Agencija lahko izvaja tudi nadzor nad izvajanjem raziskovalne dejavnosti z obiski pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti. Za izvajanje nadzora nad izvajalci raziskovalne dejavnosti agencija lahko najame pooblaščene revizorje, ki v imenu agencije izvedejo nadzor nad porabo sredstev.
50. člen
(poročila)
(1)
Za redno poročanje o izvajanju in (so)financiranju raziskovalne dejavnosti v skladu s pogodbo sta odgovorna vodja raziskovalne dejavnosti in zakoniti zastopnik oziroma pooblaščena oseba (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) sopogodbenika.
(2)
Vmesna poročila in zaključno poročilo o izvedenem delu glede raziskovalne dejavnosti vsebujejo vsebinska poročila in dokazila o izpolnitvi prevzetih pogodbenih obveznosti.
(3)
Poročila o letni razporeditvi efektivnih ur raziskovalnega dela se oddajo na standardiziranih obrazcih in zajemajo delovne obremenitve članov programskih oziroma projektnih skupin.
(4)
Vsebina poročil je natančneje določena v naslednjih poglavjih tega pravilnika.
(5)
Vodje raziskovalnih programov, temeljnih, aplikativnih in podoktorskih projektov ter mentorji mladih raziskovalcev, ki v predpisanih rokih ne predložijo zahtevanih poročil, na naslednjem razpisu oziroma pozivu ne morejo sodelovati kot vodje oziroma mentorji.
51. člen
(finančno poročilo)
Sopogodbeniki za vsako leto izvajanja raziskovalne dejavnosti predložijo finančno poročilo, ki v skladu s predpisi vsebuje pregled porabe sredstev po skupinah stroškov te dejavnosti.
52. člen
(podpisovanje poročil)
(1)
Vsebinsko poročilo podpišeta zakoniti zastopnik sopogodbenika in vodja raziskovalne dejavnosti. Finančno poročilo podpišeta zakoniti zastopnik sopogodbenika in odgovorni računovodja.
(2)
Poročila se oddajo v elektronski obliki. Poročila so lahko oddana samo v elektronski obliki, če so podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom vodje raziskovalne dejavnosti in zakonitega zastopnika sopogodbenika. Poročila, ki niso podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom, se podpišejo in odda tudi v tiskani obliki.
(3)
Finančna poročila, ki so v elektronski obliki, se podpiše s kvalificiranim digitalnim potrdilom zakonitega zastopnika sopogodbenika in odgovornega računovodje.
(4)
Finančno poročilo se odda hkrati z oddajo vmesnega ali zaključnega poročila iz 50. člena tega pravilnika ali pa ločeno, če tako določi agencija.
53. člen
(začasna prekinitev (so)financiranja)
Sopogodbenik je dolžan v roku, določenem v pogodbi, obveščati agencijo o vseh okoliščinah, ki vplivajo na uspešno izvajanje raziskovalne dejavnosti. Če uradna oseba ugotovi, da spremenjene okoliščine onemogočajo nadaljnji nemoteni potek izvajanja raziskovalne dejavnosti, predlaga direktorju, da začasno prekine (so)financiranje raziskovalne dejavnosti.
54. člen
(prekinitev izvajanja raziskovalne dejavnosti)
(1)
Če se ugotovi, da raziskovalne dejavnosti ne bo mogoče uspešno končati zaradi objektivnih okoliščin, se nadaljnje izvajanje raziskovalne dejavnosti prekine, sopogodbenik pa v tem primeru ni dolžan vrniti že izplačanih sredstev.
(2)
Če se ugotovi, da sopogodbenik raziskovalne dejavnosti ne bo uspešno končal zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, agencija razdre pogodbo ter zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
(3)
Če se med izvajanjem raziskovalne dejavnosti ugotovi, da sredstva niso bila porabljena namensko oziroma v celoti ter neporabljeni del sredstev ni bil razporejen v skladu z uredbo vlade, ki ureja normative in standarde za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: uredba o normativih in standardih), agencija za neporabljeni oziroma nenamensko porabljeni del zmanjša obseg (so)financiranja.
(4)
Če se po zaključku izvajanja raziskovalne dejavnosti ugotovi, da sredstva niso bila porabljena namensko oziroma v celoti ter neporabljeni del sredstev ni bil razporejen v skladu z uredbo o normativih in standardih, agencija za neporabljeni oziroma nenamensko porabljeni del zahteva vrnitev neporabljenih oziroma nenamensko porabljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na tekoči račun prejemnika do dneva vračila sredstev.
(5)
Če raziskovalna organizacija med izvajanjem raziskovalne dejavnosti ali po njem agenciji ne omogoči vpogleda v zahtevano dokumentacijo, se šteje, da so sredstva porabljena nenamensko, agencija pa ukrepa v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena.
6 OBVEŠČANJE JAVNOSTI IN UPORABNIKOV
55. člen
(način obveščanja javnosti)
Agencija obvešča javnost in uporabnike o (so)financirani raziskovalni dejavnosti na svojih spletnih straneh, v internih glasilih, sredstvih javnega obveščanja ter na javnih panelih in konferencah, ki jih organizira ali na njih sodeluje kot soorganizator.
56. člen
(bela knjiga agencije – spletna objava podatkov agencije o (so)financiranju)
Agencija na svojih spletnih straneh objavlja vse podatke o (so)financiranju raziskovalne dejavnosti iz državnega proračuna v obliki spletne bele knjige. V njej so podatki razvrščeni po programskih vsebinah, vedah, izvajalcih raziskovalne dejavnosti (RO, zasebni raziskovalci), ki so na podlagi razpisov in pozivov prejemniki javnih sredstev, tipih izvajalcev raziskovalne dejavnosti (državni, visokošolski, poslovni, zasebni nepridobitni sektor, tujina, drugo) in vodjih raziskovalne dejavnosti. Podatki o (so)financiranju raziskovalne dejavnosti se na spletnih straneh posodobijo najmanj enkrat mesečno. Omogočen je izvoz podatkov v računalniško berljivi obliki.
57. člen
(spletne objave raziskovalnih rezultatov)
(1)
Raziskovalci so dolžni poskrbeti za sproten vnos podatkov o bibliografskih rezultatih v sistem COBISS.SI, ki ga izvedejo pooblaščeni bibliotekarji.
(2)
Agencija je v sodelovanju z IZUM na sistemski ravni dolžna poskrbeti za povezavo podatkov oziroma podatkovnih baz o RO, raziskovalnih skupinah, raziskovalcih, raziskovalnih programih in raziskovalnih projektih v sistem SICRIS, kadar so nujni povezovalni podatki o navedenih subjektih na voljo in so urejeni v skladu s pravili vodenja Evidence RO.
(3)
Poročila o raziskovalnih programih in projektih so v predpisanem formatu objavljena v Digitalni knjižnici Slovenije dLib.si (Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana), ki je vsebinsko povezana s sistemom SICRIS in drugimi spletnimi sistemi.
58. člen
(objava raziskovalnih rezultatov izvajalca)
(1)
Izvajalec (RO) je dolžan pri objavi rezultatov svojega dela in vseh drugih oblikah javnega predstavljanja navesti, da so doseženi raziskovalni rezultati nastali v okviru nalog, ki so bile (so)financirane iz državnega proračuna po pogodbah, ki so bile sklenjene med agencijo in izvajalcem, ter na zahtevo agencije sodelovati pri obveščanju javnosti, ki ga organizira agencija. Izvajalec sledi načelom odprtega dostopa do znanstvenih informacij v skladu z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji.
(2)
Vodja raziskovalne aktivnosti je odgovoren za pravilno poročanje o raziskovalnih rezultatih, nastalih v okviru aktivnosti, ki jih (so)financira agencija.
7 POSEBNOSTI POSAMEZNIH RAZPISOV
7.1 Raziskovalni in infrastrukturni programi
59. člen
(javna služba)
Agencija javno službo na področju raziskovalne dejavnosti financira po pogodbah, ki jih sklepa z JRO oziroma RO s koncesijo. V JRO oziroma RO s koncesijo izvajajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov programske skupine, v obliki infrastrukturnih programov pa infrastrukturne skupine.
60. člen
(sestava programske skupine)
(1)
Raziskovalni program izvajajo programske skupine v JRO (to je v javnih raziskovalnih zavodih ter na univerzah in na samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija) ter v RO s koncesijo. Programska skupina deluje v najmanj eni JRO oziroma najmanj eni RO s koncesijo.
(2)
Programsko skupino vodi vodja, ki je lahko vodja le ene programske skupine. Programsko skupino sestavljajo vodja in najmanj trije raziskovalci z doktoratom znanosti ter strokovni in tehniški sodelavci iz ene ali več JRO oziroma RO s koncesijo. Če se program izvaja na več JRO oziroma RO s koncesijo, mora biti v vsaki JRO oziroma RO s koncesijo v programski skupini najmanj en raziskovalec z doktoratom.
(3)
Člani programske skupine so lahko vključeni v en sam raziskovalni program. Raziskovalci ter strokovni in tehniški sodelavci morajo biti zaposleni v JRO oziroma RO s koncesijo, ki izvaja raziskovalni program. Število oziroma delež strokovnih in tehniških sodelavcev, ki sodelujejo pri izvajanju raziskovalnega programa, mora biti v skladu z uredbo o normativih in standardih. V programski skupini lahko sodelujejo tudi mladi raziskovalci, doktorandi in vodje podoktorskih projektov, ki so financirani iz drugih virov in so zaposleni v RO, ter upokojeni raziskovalci.
61. člen
(pogoji za člane programske skupine)
(1)
Raziskovalci morajo imeti doktorat znanosti, izkazane raziskovalne ali razvojne rezultate v zadnjih petih letih in nazive v skladu z obstoječimi predpisi.
(2)
Vrednosti kvantitativnih ocen iz 35. člena tega pravilnika, ki jih morajo dosegati vodja in raziskovalci programske skupine, so določene v metodologiji.
(3)
Programska skupina, ki izvaja raziskovalni program, mora izpolnjevati vsaj enega od naslednjih kvantitativnih pogojev, kar velja za vse vede:
-
dve tretjini raziskovalcev (vključno z vodjo raziskovalnega programa) mora izpolnjevati pogoj A' ≥ 25 ali A'' > 0;
-
tri četrtine raziskovalcev (vključno z vodjo raziskovalnega programa) mora izpolnjevati pogoj A½ ≥ 25.
(4)
Izpolnjevanje pogoja sestave programske skupine, ki izvaja raziskovalni program, se preveri ob podpisu pogodbe za novo obdobje financiranja raziskovalnega programa, pri čemer se upošteva sestava programske skupine, navedena v prijavi in vsako leto po oddaji poročila o letni razporeditvi efektivnih ur raziskovalnega dela. Strokovni in tehniški sodelavci, mladi raziskovalci in doktorandi, ki sodelujejo v raziskovalnem programu, ne štejejo v kvoto pri preverjanju pogoja sestave programske skupine.
62. člen
(sestava infrastrukturne skupine)
(1)
Vsaka JRO oziroma RO s koncesijo ima lahko samo en infrastrukturni program, ki mora biti strukturno (glede organizacije, dejavnosti, kadrov) in finančno razdeljen, če se izvaja v več organizacijskih enotah JRO oziroma RO s koncesijo. V tem primeru so JRO oziroma RO s koncesijo agenciji dolžne sporočiti strukturo letno oziroma ob spremembi.
(2)
Infrastrukturni program izvaja infrastrukturna skupina, ki jo sestavljajo vodja, raziskovalci ter strokovni in tehniški sodelavci iz JRO oziroma RO s koncesijo, v kateri so zaposleni.
63. člen
(spremembe sestave skupine in sprememba cenovne kategorije raziskovalnega ali infrastrukturnega programa)
(1)
Med izvajanjem raziskovalnega ali infrastrukturnega programa lahko RO z utemeljeno vlogo zaprosi agencijo, da se spremeni, poveča ali zmanjša sestava skupine, pri čemer financiranje ostane enako. Vlogo podpišeta vodja raziskovalnega ali infrastrukturnega programa in zakoniti zastopnik RO. Obrazložitev za spremembo, povečanje ali zmanjšanje sestave programske ali infrastrukturne skupine se navede tudi v vmesnem ali zaključnem poročilu, če je sprememba nastala v predhodnem obdobju izvajanja raziskovalnega programa.
(2)
Matična RO v soglasju z vodjo in preostalimi izvajalci raziskovalnega programa predlaga zamenjavo vodje raziskovalnega programa zaradi prenehanja delovnega razmerja, upokojitve ali smrti vodje. O zamenjavi vodje raziskovalnega programa iz drugega utemeljenega razloga ter zaradi smrti ali upokojitve o novem vodji s sklepom odloči direktor na predlog ZSA. Predlagani novi vodja mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega programa, določene v predpisih, ki veljajo ob zamenjavi vodje.
(3)
Zamenjavo vodje infrastrukturnega programa izvede agencija na predlog prijavitelja.
(4)
Matična RO lahko v soglasju s preostalimi izvajalci raziskovalnega programa agencijo zaprosi za spremembo cenovne kategorije raziskovalnega programa. O spremembi cenovne kategorije v skladu z uredbo o normativih in standardih odloči direktor na predlog ZSA.
64. člen
(odgovornost in pristojnost vodje programske oziroma infrastrukturne skupine)
Vodja programske oziroma infrastrukturne skupine je v sodelovanju z zakonitim zastopnikom JRO oziroma RO s koncesijo ter strokovnim organom JRO odgovoren za vsebinsko pripravo in izvedbo raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa. Vodja programske oziroma infrastrukturne skupine je odgovoren in pristojen tudi za:
-
vodenje, organiziranje in koordiniranje dela;
-
razporejanje raziskovalcev, strokovnih in tehniških sodelavcev na posamezne naloge;
-
izvedbo in uresničitev ciljev;
-
namensko in gospodarno porabo sredstev v skladu z uredbo o normativih in standardih;
-
pripravo vmesnega poročila;
-
pripravo zaključnega poročila, če za raziskovalni program ni oddana prijava na razpis in poziv ali je negativno ocenjena in je program zato ukinjen, oziroma poročila, ki je sestavni del prijave na razpis in poziv in se šteje kot zaključno poročilo.
65. člen
(upravičenost financiranja)
JRO oziroma RO s koncesijo izkazuje upravičenost do proračunskih sredstev za financiranje raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa tako glede dejanske kot namenske porabe sredstev v skladu z uredbo o normativih in standardih.
66. člen
(obdobje in minimalni obseg financiranja)
(1)
Agencija financira raziskovalne in infrastrukturne programe za obdobje šestih let.
(2)
Minimalni letni obseg financiranja programske skupine, ki deluje samo v JRZ, je 2,5 FTE kategorije cene efektivnih ur raziskovalnega dela A, v drugih JRO oziroma RO s koncesijo pa je 1 FTE kategorije cene efektivnih ur raziskovalnega dela A.
(3)
Minimalni letni obseg financiranja infrastrukturne skupine je 1 plačni del FTE.
(4)
Kadar pri izvajanju raziskovalnega programa sodeluje več JRO oziroma RO s koncesijo, znaša minimalni obseg letnega financiranja v posamezni JRO oziroma RO s koncesijo 170 efektivnih ur raziskovalnega dela letno.
(5)
Obseg financiranja infrastrukturne skupine se v plačnem FTE določi za celotno obdobje izvajanja infrastrukturnega programa, obseg sofinanciranja neposrednih stroškov materiala in stroškov storitev ter amortizacije (v nadaljnjem besedilu: MSA) pa na letni ravni, in sicer na temelju predloženih letnih finančnih načrtov JRO oziroma RO s koncesijo. Pri izračunu MSA strokovna komisija, ki jo imenuje direktor, upošteva obseg MSA v predhodnem letu (za nove infrastrukturne programe največ povprečno vrednost MSA glede na obseg plačnega dela vseh infrastrukturnih programov v prejšnjem letu), vključenost v mednarodne infrastrukture ESFRI, dodatne potrebe zaradi izrednih dogodkov, oceno vmesnega oziroma zaključnega poročila ter razpoložljivi obseg sredstev, podroben način izračuna pa določa metodologija. Agencija lahko na temelju utemeljenega predloga JRO oziroma RO s koncesijo del sredstev, namenjenih za materialne stroške infrastrukturnega programa, nameni plačnemu delu v obdobju do zaključka celotnega obdobja financiranja.
(6)
Izplačilo plačnega dela FTE je vezano na zaposlitev raziskovalcev oziroma strokovnih in tehniških sodelavcev v JRO oziroma RO s koncesijo.
67. člen
(spodbujanje odličnosti)
(1)
V skladu s proračunskimi možnostmi lahko agencija na podlagi poziva poveča financiranje raziskovalnih programov.
(2)
Povečanje financiranja raziskovalnih programov temelji na vrednotenju programskih skupin. Pri vrednotenju programskih skupin se uporabljata dva kriterija iz 33. člena tega pravilnika, in sicer:
-
znanstvena odličnost raziskovalcev (v nadaljnjem besedilu: znanstveni kriterij);
-
relevantnost dosežkov raziskovalcev (v nadaljnjem besedilu: relevančni kriterij).
(3)
Za ocenjevanje po znanstvenem kriteriju se uporabljata naslednja kazalnika iz priloge 2:
-
Skupna ocena raziskovalnega programa (kazalnik 1.9.);
-
Sredstva, pridobljena od agencije za izvajanje raziskovalnih projektov (kazalnik 1.10.).
(4)
Za ocenjevanje po relevančnem kriteriju se uporablja naslednji kazalnik iz priloge 2:
-
Sredstva iz drugih virov (ocena A3) (kazalnik 2.1.).
(5)
Obdobje vrednotenja kazalnikov je določeno v metodologiji.
(6)
Sredstva, ki se spremljajo s kazalnikoma 1.10. in 2.1., se vrednotijo relativno glede na sredstva za financiranje posamezne programske skupine. Sredstva iz drugih virov, upoštevana nominalno, se vrednotijo s tremi merili ločeno glede na vir, in sicer:
-
sredstva iz projektov za gospodarstvo – GOSP;
-
sredstva iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov – MED;
-
sredstva, pridobljena iz državnega oziroma občinskih proračunov in drugih javnih virov – MIN.
(7)
Agencija izračuna povprečne vrednosti meril za vsako vedo v Republiki Sloveniji. Do povečanja sredstev so upravičene le tiste programske skupine, ki so nadpovprečne v Republiki Sloveniji glede na vedo, v kateri delujejo. Raziskovalnemu programu se za vsako merilo posebej dodeli ocena A, B ali C. Razpon vrednosti merila je določen v metodologiji. Do financiranja po tem členu so v obdobju do izteka financiranja raziskovalnega programa upravičene programske skupine, ki imajo oceno A po najmanj enem merilu znanstvenega in najmanj enem merilu relevančnega kriterija. Če ima programska skupina oceno A po merilu, s katerim ugotavljamo kazalnik 1.10. iz tretjega odstavka tega člena, se sredstva lahko povečajo največ do povprečne vrednosti tega merila, vendar ne več kot za 50 odstotkov pogodbene vrednosti v tekočem letu. Na temelju merila, s katerim ugotavljamo kazalnik 1.9. iz tretjega odstavka tega člena, se sredstva lahko povečajo za največ 10 odstotkov pogodbene vrednosti v tekočem letu. Če ima programska skupina ocene A po obeh merilih znanstvenega kriterija, se za izračun povečanja uporabi tisto, ki je zanjo ugodnejša.
(8)
Infrastrukturna skupina se lahko dodatno financira, če so sredstva zagotovljena v okviru financiranja mednarodne raziskovalne infrastrukture.
(9)
Agencija pripravi za ZSA predlog ocen za raziskovalni program. Sklep o višini dodatnega financiranja za posamezni raziskovalni program sprejme direktor na predlog ZSA. Odločbo o dodatnem financiranju za RO s koncesijo na predlog ZSA sprejme minister, pristojen za znanost, v skladu z določbami podzakonskega akta, ki ureja koncesijo za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti. Dodeljena sredstva se štejejo med sredstva za financiranje raziskovalnih programov.
(10)
Če se povečano financiranje na podlagi poziva začne 1. januarja prihodnjega leta, se za tiste raziskovalne programe, za katere se obdobje financiranja izteče s koncem tekočega leta, pridobljeni podatki iz prijave uporabijo v postopku, določenem v 69. členu tega pravilnika. V takem primeru se odloča o obsegu raziskovalnega programa v novem obdobju financiranja, o povečanju financiranja na podlagi tega člena pa se ne odloča.
68. člen
(razpis in poziv)
(1)
Razpis in poziv za oddajo prijav za financiranje raziskovalnih in infrastrukturnih programov se na podlagi sklepa iz 11. člena tega pravilnika objavita v letu izteka financiranja.
(2)
S sklepom iz prejšnjega odstavka se določi število raziskovalnih programov, ki jih lahko prijavi posamezni prijavitelj. Pri tem se upošteva sklep ministra, pristojnega za znanost, o razpisu za podelitev koncesije, s katerim se določi tudi število raziskovalnih programov, ki jih lahko prijavi posamezna RO s koncesijo.
(3)
V pozivu ali razpisu za ocenjevanje raziskovalnih programov prijavitelj lahko predlaga tudi preoblikovanje (združitev, razdružitev ali druge načine preoblikovanja) raziskovalnih programov, pri čemer se preoblikovani raziskovalni program ne šteje za nov raziskovalni program po tem pravilniku. Načini preoblikovanja so podrobneje določeni v metodologiji.
(4)
RO, ki še nima raziskovalnega ali infrastrukturnega programa, lahko prijavi nov raziskovalni ali infrastrukturni program le v primeru, da ob prijavi agencija tej RO sofinancira najmanj en projekt.
(5)
Če se v posameznem letu izteče financiranje manj kot desetim raziskovalnim programom, agencija poziv oziroma razpis ter postopek ocenjevanja prijav izvede v letu pred iztekom financiranja, odločitev o izboru prijav pa se sprejme v letu izteka financiranja.
69. člen
(strokovno telo za ocenjevanje in recenzenti)
(1)
Za izvedbo ocenjevanja prijav ZSA imenuje strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov. Če je na posamezni vedi večje število prijav, zanjo lahko imenuje podtelo. Člani podtelesa so poleg članov občasnega strokovnega telesa z vede, za katero je podtelo imenovano, tudi dodatni člani, ki jih izmed raziskovalcev imenuje ZSA.
(2)
Agencija članom strokovnega telesa za ocenjevanje raziskovalnih programov za vsak na poziv ali razpis prijavljeni raziskovalni program pripravi gradivo, ki vsebuje prijavno dokumentacijo, kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine ter ocenjevalni obrazec. Za raziskovalne programe na posameznem raziskovalnem področju, ki se ne bodo končali, agencija pripravi kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine.
(3)
Če RO oziroma RO s koncesijo prijavi nov raziskovalni program, se ocenijo rezultati članov, ki jih prijavitelj navede v prijavi.
(4)
Vsako prijavo raziskovalnega programa ocenita najmanj dva tuja recenzenta. Recenzent ocenjuje po posameznih kriterijih ocenjevanja tako, da izpolni ocenjevalni obrazec, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kriterijih iz 76. člena tega pravilnika. Recenzent k številčni oceni za vsak posamezen kriterij poda opisno oceno, v kateri navede razloge za dodeljeno oceno. Recenzenta uskladita svoji mnenji glede ocene posamezne prijave raziskovalnega programa. Oceno prijave uskladita tako, da za vsak posamezen kriterij podata usklajene številčne in opisne ocene, seštevek teh ocen pa predstavlja skupno oceno prijave.
(5)
Če agencija v postavljenem roku ne pridobi usklajene ocene recenzentov, strokovno telo določi tretjega recenzenta. Skupna ocena prijave je povprečje bližnjih dveh ocen recenzentov. Če je ena od treh ocen enaka povprečju vseh treh ocen, ta ocena velja kot skupna ocena prijave.
(6)
Rezultat obravnave na strokovnem telesu za ocenjevanje raziskovalnih programov je predlog prednostnega seznama prijav raziskovalnih programov, ki ga obravnava ZSA.
70. člen
(minimalna skupna ocena prijave)
V postopek za določitev obsega financiranja, ki ga izvaja ZSA, se lahko uvrsti prijava raziskovalnega programa, ki v postopku ocenjevanja prijav doseže skupno oceno, višjo od 14,0 točke. Prijava, ki v postopku ocenjevanja ne doseže skupne ocene najmanj 14,0 točk, se na predlog ZSA zavrne s sklepom direktorja ali v primeru RO s koncesijo z odločbo ministra, pristojnega za znanost.
71. člen
(vrednotenje raziskovalnih programov)
(1)
Namen vrednotenja je oblikovanje ocen (A, B, C) za raziskovalne programe po merilih kriterijev in kazalnikov iz 67. člena tega pravilnika zaradi določitve letnega obsega financiranja.
(2)
Vrednotenje se izvede za vse raziskovalne programe vseh RO, ne glede na to, ali RO sodelujejo na pozivu oziroma razpisu.
(3)
Rezultat vrednotenja so ocene raziskovalnih programov (A, B, C) ter podatek o možnem letnem obsegu finančnih sredstev oziroma povečanju ali zmanjšanju obsega raziskovalnega programa. Način določanja letnega obsega raziskovalnih programov je podrobneje določen v metodologiji.
72. člen
(oblikovanje skupne lestvice)
(1)
ZSA v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega pravilnika na podlagi predloga strokovnega telesa za ocenjevanje prijav raziskovalnih programov in rezultatov vrednotenja raziskovalnih programov za vsako JRO oblikuje skupno lestvico prijav raziskovalnih programov, v okviru katere razvrsti prijave raziskovalnih programov v štiri skupine, in sicer:
-
v prvi skupini so raziskovalni programi, ki imajo najmanj eno oceno A pri znanstvenem in najmanj eno oceno A pri relevančnem kriteriju;
-
v drugi skupini so raziskovalni programi, ki imajo najmanj eno oceno A pri znanstvenem ali najmanj eno oceno A pri relevančnem kriteriju;
-
v tretji skupini so raziskovalni programi, ki nimajo nobene ocene A pri znanstvenem in relevančnem kriteriju;
-
v četrti skupini so novi raziskovalni programi.
(2)
Enako kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, obravnava ZSA raziskovalne programe RO s koncesijo, ki imajo več kot eno prijavo raziskovalnega programa v ocenjevanju.
(3)
Raziskovalne programe tistih RO s koncesijo, ki imajo po eno prijavo raziskovalnega programa, ZSA razvrsti po vedah, in sicer po točkah skupne ocene prijave.
73. člen
(določitev obsega raziskovalnih programov – prva faza)
(1)
Skupno financiranje JRO oziroma RO s koncesijo za vse raziskovalne programe v okviru posamezne RO oziroma RO s koncesijo se praviloma ne spreminja.
(2)
ZSA v postopku za določitev obsega financiranja za raziskovalne programe posamezne RO najprej ugotovi obseg sredstev raziskovalnih programov, ki so v postopku ocenjevanja (sproščena sredstva).
(3)
Obseg financiranja raziskovalnih programov iz tretje skupine skupne lestvice se zmanjša za najmanj tri odstotke in največ 20 odstotkov. Če je razlika do povprečne vrednosti merila pri kazalniku 1.10. iz tretjega odstavka 67. člena tega pravilnika manjša, se obseg raziskovalnega programa zmanjša za to razliko. Če bi se na ta način obseg raziskovalnega programa zmanjšal pod minimalni obseg financiranja iz 66. člena tega pravilnika, ZSA predlaga financiranje v minimalnem obsegu.
(4)
Za financiranje novih raziskovalnih programov se obseg financiranja določi tako, da se povprečni obseg sredstev, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih petih letih pred objavo poziva oziroma razpisa pridobili na razpisih za projekte, množi s povprečno vrednostjo merila, s katerim merimo kazalnik 1.10. iz tretjega odstavka 67. člena tega pravilnika, na vedi, na kateri se raziskovalni program ocenjuje. Med sredstva, pridobljena na razpisih za projekte, štejejo sredstva, pridobljena v okviru prijavitelja in izvajalcev raziskovalnega programa.
(5)
Ob zavrnitvi prijave raziskovalnega programa na podlagi 70. člena tega pravilnika ali zmanjšanja obsega financiranja katerega od raziskovalnih programov, ZSA preveri, ali je s temi sredstvi mogoče financirati raziskovalne programe RO iz četrte skupine skupne lestvice. ZSA sprejme predlog sklepa o izboru prijav, s katerim pri posameznem raziskovalnem programu, ki ga predlaga v izbor za financiranje, določi tudi letni obseg programa v efektivnih urah raziskovalnega dela.
(6)
Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav direktor sprejme sklep o izboru prijav za raziskovalne programe, ki jih izvajajo JRO. Za prijave raziskovalnih programov, ki jih izvajajo JRO in RO s koncesijo, direktor sprejme sklep o izboru prijav za raziskovalne programe, po tem ko so RO s koncesijo vročene odločbe o podelitvi koncesij.
(7)
Agencija določi rok za predložitev predloga za prerazporeditev sredstev, ki ni daljši od desetih delovnih dni od dneva oddaje poziva. Če RO predloga prerazporeditve sredstev ne pošlje pravočasno, ni več upravičena do teh sredstev.
74. člen
(določitev obsega raziskovalnih programov – prerazporeditve sredstev znotraj RO)
(1)
Če po koncu postopka iz 73. člena tega pravilnika RO ostanejo nerazporejena sredstva in ima več kot en raziskovalni program, agencija o tem obvesti prijavitelja in ostale izvajalce zavrnjenega ali zmanjšanega raziskovalnega programa. Agencija pozove RO, da predlaga, na katere druge raziskovalne programe RO, ki jih je mogoče povečati, za prerazporeditev sredstev. Agencija s pozivom pošlje RO tudi seznam njenih raziskovalnih programov, ki jih je mogoče povečati in maksimalni obseg povečanja za posamezni raziskovalni program, izračunan na podlagi kriterijev in kazalnikov iz 67. člena tega pravilnika. Agencija o nerazporejenih sredstvih ne obvešča tistih RO, ki nimajo raziskovalnega programa, ki ga je mogoče povečati, oziroma imajo le en raziskovalni program, ki ga je mogoče povečati.
(2)
Če RO sredstev iz petega odstavka tega člena ne more prerazporediti ali je zmanjšani raziskovalni program edini program RO, se RO sredstva zmanjšajo ne glede na določbo prvega odstavka 73. člena tega pravilnika.
(3)
Agencija določi rok za predložitev predloga za prerazporeditev sredstev, ki ni krajši od desetih delovnih dni od dneva oddaje poziva. Če RO predloga prerazporeditve sredstev ne pošlje pravočasno, ni več upravičena do teh sredstev.
(4)
Pravočasne predloge RO o prerazporeditvi sredstev zaradi zmanjšanja obsega financiranja ali zavrnjenih prijav raziskovalnih programov iz 70. člena tega pravilnika obravnava ZSA in oblikuje predlog za prerazporeditev sredstev.
(5)
Sklep o povečanju financiranja z upoštevanjem prerazporejenih sredstev za posamezni raziskovalni program sprejme direktor na predlog ZSA. Odločbo o povečanju financiranja z upoštevanjem prerazporejenih sredstev za RO s koncesijo na predlog ZSA sprejme minister, pristojen za znanost, v skladu z določbami podzakonskega akta, ki ureja koncesijo za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti. Dodeljena sredstva štejejo med sredstva za financiranje raziskovalnega programa.
(6)
Če raziskovalni program izvaja več RO, dodeljena sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega programa in jih izvajalci raziskovalnega programa ne morejo prerazporejati iz ene v drugo RO.
75. člen
(vodenje postopka za infrastrukturne programe)
(1)
Za izvedbo ocenjevanja prijav infrastrukturnih programov, prispelih na poziv oziroma razpis, ZSA imenuje strokovno telo za ocenjevanje infrastrukturnih programov. Vodja infrastrukturnega programa ne more biti član strokovnega telesa.
(2)
Vsako prijavo infrastrukturnega programa ocenita najmanj dva recenzenta. Recenzent ocenjuje po posameznih kriterijih ocenjevanja tako, da izpolni ocenjevalni obrazec, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kriterijih iz 77. člena tega pravilnika. Recenzent k številčni oceni za vsak posamezen kriterij poda opisno oceno, v kateri navede razloge za dodeljeno oceno. Recenzenta uskladita svoji mnenji glede ocene posamezne prijave infrastrukturnega programa. Oceno prijave uskladita tako, da za vsak posamezen kriterij podata usklajene številčne in opisne ocene, seštevek teh ocen pa pomeni skupno oceno prijave.
(3)
Če agencija v postavljenem roku ne pridobi usklajene ocene recenzentov, strokovno telo določi dodatnega recenzenta. Skupna ocena prijave je povprečje bližnjih dveh ocen recenzentov. Če je ena od treh ocen enaka povprečju vseh treh ocen, ta ocena velja kot skupna ocena prijave.
(4)
Strokovno telo za vsako obliko podpore raziskovalne dejavnosti iz sedmega odstavka 4. člena tega pravilnika posebej razdeli infrastrukturne programe po kakovosti v tri skupine (A, B, C), pri čemer je program A najvišje kakovosti). Rezultat obravnave na strokovnem telesu za ocenjevanje infrastrukturnih programov je predlog prednostnega seznama prijav infrastrukturnih programov z letnim obsegom efektivnih ur raziskovalnega dela, ločeno po oblikah podpore iz sedmega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(5)
ZSA obravnava predlog prednostnega seznama prijav iz prejšnjega odstavka tega člena in sprejme predlog prednostnega seznama infrastrukturnih programov, ki se financirajo, ter predlog seznama zavrnjenih infrastrukturnih programov.
(6)
Trajanje financiranja novo–sprejetih infrastrukturnih programov v ciklusu financiranja obstoječih programov se prilagodi ciklusu financiranja obstoječih infrastrukturnih programov, tako da je prvo obdobje ustrezno krajše.
(7)
Skupno financiranje RO oziroma RO s koncesijo glede infrastrukturnih programov se praviloma ne spreminja.
76. člen
(elementi ocenjevanja raziskovalnih programov)
(1)
Za ocenjevanje prijav raziskovalnih programov se uporabijo kriteriji, navedeni v tabeli 7.1.1.
Tabela 7.1.1: Kriteriji za ocenjevanje raziskovalnih programov in največje število točk za posamezni kriterij.
|
Št. kriterija
iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje
št. točk
|
|
1
|
Znanstvena odličnost aziskovalcev
|
5
|
|
2
|
Relevantnost dosežkov raziskovalcev
|
5
|
|
3
|
Sposobnost delovanja in vitalnost skupine raziskovalcev
|
5
|
|
4
|
Znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost
|
5
|
|
5
|
Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav
|
5
|
|
Skupaj
|
25
|
(2)
Za ocenjevanje programskih skupin po kriteriju Znanstvene odličnosti raziskovalcev se uporabljajo naslednji kazalniki:
-
Izjemni dosežki (kazalnik 1.3.);