TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-986/2017/49 (1312-21) z dne 25. 9. 2019 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Iz obrazložitve odločitve v zvezi s podlago iz četrtega odstavka 65. člena ZMZ-1 ni razvidno, na kateri dejanski podlagi je tožena stranka prišla do dokazne ocene, da tožnik v novi zahtevi ni navedel novih dejstev, niti ni razvidno, s katerim postopkom je tožena stranka primerjala to, kar je navedel tožnik v zadnji zahtevi za ponovno uvedbo postopka: ali je njegove navedbe v novem postopku primerjala s postopkom iz prve zahteve za uvedbo ponovnega postopka, ali s postopkom, v katerem je bilo odločeno o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ali z obema predhodnima postopkoma, iz izpodbijanega akta ni jasno. Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je tudi onemogočena, ker iz podatkov v spisu ni očitno in že na prvi pogled ne izhaja, da tožnik ne bi navedel novih dejstev glede na odločitev, s katero je bilo po vsebini odločeno o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.

Pravo EU je za situacijo, kot tujec vloži drugi zahtevek za ponovno uvedbo postopka predpisalo samo posledico, da države „lahko predvidijo izjemo glede pravice ostati na njihovem ozemlju“, ni pa predvidelo posledice, da se takšen zahtevek avtomatično zavrže kot nedopusten.