Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV) |...

653. Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV)

Razglašam Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. februarja 2022.

Št. 003-02-1/2022-46

Ljubljana, dne 8. marca 2022

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPODBUJANJU DIGITALNE VKLJUČENOSTI (ZSDV)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon določa načrtovanje in ukrepe za spodbujanje digitalne vključenosti prebivalstva Republike Slovenije.

(2)

Ta zakon se ne uporablja za zagotavljanje razpoložljivosti in dostopnosti elektronskih komunikacijskih omrežij, ki jih urejajo predpisi o elektronskih komunikacijah.

2. člen

(namen in cilji zakona)

(1)

Namen zakona je povečanje digitalne vključenosti prebivalstva Republike Slovenije ter primerjalni napredek digitalne razvitosti gospodarstva in družbe Republike Slovenije.

(2)

Cilji zakona so:

1.

krepitev zavesti o prednostih uporabe digitalnih orodij za življenje posameznika in družbo kot celoto ter krepitev zaupanja v digitalne tehnologije,

2.

spodbujanje zanimanja za naravoslovno in tehniško znanje, še posebej na področju digitalnih tehnologij (računalniško programiranje, robotika, umetna inteligenca in podobno),

3.

krepitev razumevanja digitalnih tehnologij ter njihove odgovorne in varne uporabe,

4.

dvig usposobljenosti za uporabo digitalnih kompetenc,

5.

povečanje števila zaposlenih z digitalnimi kompetencami,

6.

povečanje zanimanja za srednješolske, višješolske in visokošolske programe, ki vključujejo strokovne digitalne kompetence, ter zmanjševanje razlik med spoloma na tem področju,

7.

dvig kompetenc podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami in razvoj podjetništva, temelječega na digitalnih kompetencah.

3. člen

(opredelitev izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

Digitalna vključenost je možnost posameznikov, da dostopajo do razpoložljive informacijsko-komunikacijske infrastrukture ter digitalnih tehnologij, rešitev in storitev, jih kompetentno in varno uporabljajo, vanje zaupajo in tako aktivno sodelujejo v informacijski družbi.

2.

Digitalne kompetence se nanašajo na sposobnost posameznika, da kompetentno in varno uporablja ter soustvarja digitalne tehnologije, rešitve in storitve.

3.

Osnovne digitalne kompetence so kompetence za uporabo digitalnih tehnologij in storitev za vsakodnevne potrebe, ki vključujejo varno rabo računalniške opreme, spletnih brskalnikov in elektronske pošte, osnovno upravljanje vsebin in datotek ter njihovo deljenje, znanje osnovnega digitalnega komuniciranja (na primer avdio-video klic), uporabo digitalnega podpisa in elektronske identitete ter zmožnost digitalne interakcije z zasebnimi in javnimi organizacijami (spletno bančništvo, e-storitve javne uprave in javnega sektorja, spletna trgovina in podobno).

4.

Zahtevnejše digitalne kompetence so kompetence za uporabo digitalnih tehnologij in storitev za reševanje zapletenih problemov, ki vključujejo urejanje spletnih strani in vsebin, tabelarični in grafični prikaz podatkov, urejanje in uporabo zbirk podatkov, digitalno trženje ter uporabo analitičnih orodij in orodij za projektno vodenje. Med zahtevnejše digitalne kompetence spadajo tudi razvoj enostavnih digitalnih rešitev ter znanje in spretnost učiteljev, da učni proces izvajajo z uporabo digitalnih šolskih učnih gradiv.

5.

Strokovne digitalne kompetence so kompetence razvoja digitalnih tehnologij, rešitev in storitev, ki vključujejo računalniško programiranje, izboljšanje digitalne uporabniške izkušnje in kibernetske varnosti, shranjevanje ter obdelavo podatkov in uporabo tehnologij, kot so umetna inteligenca, robotika, internet stvari, visoko zmogljivo računalništvo, 3D tiskanje, obogatena in navidezna resničnost, tehnologija veriženja blokov.

6.

Kompetence podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami so kompetence, ki spodbujajo inovativnost, omogočajo prepoznavanje in udejanjanje poslovnih ter drugih priložnosti in ustvarjanje dodane vrednosti s pomočjo digitalnih tehnologij, rešitev ali storitev.

7.

Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (v nadaljnjem besedilu: indeks DESI) je statistično izveden sestavljeni kazalnik, ki ga je razvila Evropska komisija, da bi ocenila razvoj držav članic Evropske unije v smeri digitalnega gospodarstva in družbe. Združuje niz kazalnikov, ki temeljijo na štirih razsežnostih: človeški kapital, povezljivost, integracija digitalne tehnologije in digitalnih javnih storitev.

II. NAČELA SPODBUJANJA DIGITALNE VKLJUČENOSTI

4. člen

(načelo ciljnih skupin in stopnjevitosti digitalnih kompetenc)

(1)

Ukrepi za spodbujanje digitalne vključenosti (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za spodbujanje) so usmerjeni v ciljne skupine prebivalstva, pri katerih obstaja največje odstopanje od ciljne ravni digitalnih kompetenc, in tiste, pri katerih je mogoče pričakovati, da bo dvig ravni digitalnih kompetenc omogočil največji družbeni napredek.

(2)

Z ukrepi za spodbujanje se spodbuja pridobitev ali dvig razvitosti digitalnih kompetenc na tisto stopnjo, ki je potrebna za pričakovano stopnjo digitalne vključenosti posamezne ciljne skupine v sodobne načine komuniciranja, izobraževanja, preživljanja prostega časa, dela, poslovanja, sodelovanja v družbi in uveljavljanja pravic.

5. člen

(načelo enakopravne dostopnosti)

Ukrepi za spodbujanje so dostopni vsem pripadnikom posameznih ciljnih skupin, ki se določijo na podlagi meril iz 9. člena tega zakona, pod enakimi pogoji.

6. člen

(načelo ekonomičnosti)

Spodbujanje digitalne vključenosti se načrtuje in z ukrepi spodbuja tako, da se z razpoložljivimi finančnimi sredstvi doseže čim večji dvig digitalnih kompetenc pripadnikov posamezne ciljne skupine.

7. člen

(načelo mednarodne primerljivosti)

(1)

Spodbujanje digitalne vključenosti se načrtuje glede na stopnjo razvitosti digitalnih kompetenc v Republiki Sloveniji in glede na njeno primerljivost s stopnjo razvitosti v primerljivih državah, zlasti državah članicah Evropske unije.

(2)

Za mednarodno primerljivost se uporabljajo indeks DESI in drugi mednarodno priznani kazalniki digitalne vključenosti.

8. člen

(načelo horizontalnosti in medresorskega sodelovanja)

(1)

Spodbujanje digitalne vključenosti se izvaja na podlagi tega zakona ter drugih resornih politik in ukrepov. Ministrstva se pri oblikovanju resornih politik posvetujejo in sodelujejo z organom, pristojnim za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

(2)

Pristojni organ se pri načrtovanju spodbujanja digitalne vključenosti in oblikovanju ukrepov, ki jih bo izvajal samostojno, posvetuje z resornimi ministrstvi.

III. CILJNE SKUPINE

9. člen

(določitev ciljnih skupin)

(1)

Ukrepi za spodbujanje so usmerjeni v povečanje digitalne vključenosti vseh prebivalcev Republike Slovenije, ki se v ciljne skupine oblikujejo po naslednjih merilih:

1.

starost,

2.

spol,

3.

izobrazba,

4.

status aktivnosti (kot so predšolski otroci, šoloobvezni otroci, dijaki srednjih šol, otroci s posebnimi potrebami po predpisih o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, študenti višjih šol po predpisih o višjem strokovnem izobraževanju, študenti študijskih programov prve, druge in tretje stopnje po predpisih o visokem šolstvu, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, strokovni delavci v višjih strokovnih šolah ter visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, delovno aktivni in neaktivni odrasli po predpisih o urejanju trga dela (v nadaljnjem besedilu: odrasli), osebe, ki prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem zavarovanju ali od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: upokojenci), in invalidi, kot jih opredeljujejo predpisi s področja invalidskega varstva (v nadaljnjem besedilu: invalidi),

5.

stopnja urbanizacije območja, v katerem imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče,

6.

višina dohodka.

(2)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ciljne skupine določi v načrtu spodbujanja digitalne vključenosti iz 11. člena tega zakona na podlagi meril iz prejšnjega odstavka.

(3)

Vlada ciljne skupine določi na podlagi predhodno izvedene analize o obstoju manj ugodnega položaja posamezne skupine na področju digitalne vključenosti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred diskriminacijo.

IV. NAČRT SPODBUJANJA DIGITALNE VKLJUČENOSTI

11. člen

(načrt spodbujanja digitalne vključenosti)

(1)

Vlada pripravi dvoletni načrt spodbujanja digitalne vključenosti, ki ga sprejme pred iztekom obdobja, za katero je bil sprejet prejšnji načrt spodbujanja. Pri pripravi načrta vlada upošteva aktualne statistične podatke, ki jih po vzpostavljeni metodologiji objavljata Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: statistični urad) in statistična služba Evropske unije Eurostat, ter strateške dokumente Republike Slovenije in strateške dokumente Evropske unije.

(2)

Pristojni organ pri ugotavljanju potreb po statističnih podatkih s področja digitalne vključenosti redno sodeluje s statističnim uradom.

(3)

Načrt spodbujanja določa ciljno raven digitalnih kompetenc za ciljne skupine, ki se določijo na podlagi meril iz 9. člena tega zakona in kombinacijo ukrepov za spodbujanje, ki naj se v naslednjem dveletnem obdobju izvedejo, da bo ta raven dosežena, skupaj z ocenjeno višino sredstev, potrebno za vsako skupino ukrepov za spodbujanje. Ob določanju ciljne ravni digitalne vključenosti posameznih ciljnih skupin se upošteva zlasti načelo mednarodne primerljivosti, ob določanju kombinacije ukrepov za spodbujanje pa zlasti načeli ekonomičnosti ter horizontalnosti in medresorskega sodelovanja.

(4)

Sredstva, potrebna za izvajanje načrta spodbujanja, morajo biti upoštevana pri pripravi državnega proračuna. Če v okviru veljavnega državnega proračuna ni mogoče prilagoditi izvajanja načrta spodbujanja, predstojnik pristojnega organa predlaga vladi spremembo načrta spodbujanja.

(5)

Podrobnejšo vsebino načrta spodbujanja določi vlada.

V. UKREPI ZA SPODBUJANJE

12. člen

(ukrepi za spodbujanje)

(1)

Ukrepi za spodbujanje so:

-

subvencije za dvig digitalnih kompetenc,

-

sooblikovanje politik resornih ministrstev,

-

podpora izobraževalnim in promocijskim kampanjam ali njihova izvedba,

-

digitalni bon.

-

mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme.

(2)

Pri določanju vsebine in pogojev posameznih ukrepov za spodbujanje ter pri njihovem izvajanju se upoštevajo načela spodbujanja digitalne vključenosti. Ukrepi za spodbujanje so oblikovani tako, da je mogoče spremljati njihovo učinkovitost pri doseganju ciljev iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.

13. člen

(viri sredstev za izvajanje ukrepov za spodbujanje)

Sredstva za izvajanje ukrepov za spodbujanje se zagotavljajo v državnem proračunu.

14. člen

(subvencije za dvig digitalnih kompetenc)

(1)

Pristojni organ lahko dodeli subvencije za dvig kakovosti javno veljavnih izobraževalnih in študijskih programov od predšolske do vključno visokošolske ravni vzgoje in izobraževanja, drugih javno veljavnih programov ter neformalnih izobraževalnih programov za:

-

pridobivanje in krepitev osnovnih digitalnih kompetenc,

-

spodbujanje zanimanja za digitalne tehnologije, njihovo razumevanje ter odgovorno in varno uporabo,

-

pridobivanje in krepitev zahtevnejših ali strokovnih digitalnih kompetenc ter

-

dvig kompetenc podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami in razvojem podjetništva, temelječega na digitalnih kompetencah.

(2)

Subvencije lahko pristojni organ podeli za vzpostavitev in delovanje klicnih in drugih centrov za pomoč uporabnikom ter drugih projektov, katerih namen je pomoč pripadnikom vseh ciljnih skupin, določenih na podlagi meril iz 9. člena tega zakona, pri praktični uporabi osnovnih in zahtevnejših digitalnih kompetenc.

(3)

Subvencije lahko pristojni organ podeli za nakup pravic za uporabo digitalnega šolskega učnega in knjižničnega gradiva, licenčnih programov, namenjenih premostitvi specifičnih učnih težav ali posameznikovih primanjkljajev, licenčnih programov in računalniške opreme, namenjene nadomestni komunikaciji, ali računalniške opreme, ki nadomešča običajne načine dela z računalnikom za ciljne skupine, določene na podlagi meril iz 9. člena tega zakona.

(4)

Subvencije lahko pristojni organ podeli za razvoj rešitev in programov, ki izboljšujejo dostopnost digitalnih orodij in digitalnih vsebin za pripadnike ciljnih skupin, določenih na podlagi 9. člena tega zakona.

(5)

Za nakup računalniške opreme lahko pristojni organ podeli subvencije socialnim podjetjem, izvajalcem socialnovarstvenih programov, javnim zavodom za izobraževanje odraslih, nevladnim organizacijam, namenjenim združevanju starejših, spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja in vseživljenjskega učenja, invalidskim organizacijam, nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju otrok s posebnimi potrebami, ter reprezentativnim socialnim partnerjem na ravni države.

15. člen

(podelitev subvencij)

(1)

Subvencije iz prejšnjega člena se podelijo v skladu s predpisi o javnih financah. Javni razpisi in pogodbe o dodelitvi sredstev morajo poleg sestavin, predpisanih s predpisi o javnih financah, vsebovati tudi pogoje oziroma določila, na podlagi katerih je mogoče spremljati učinkovitost podeljenih subvencij iz prejšnjega člena za doseganje ciljev iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.

(2)

Za subvencijo iz prejšnjega člena lahko kandidirajo samostojni podjetniki posamezniki ter pravne osebe zasebnega in javnega prava, vključno z javnimi in zasebnimi zavodi, društvi, zvezami društev, ustanovami, zadrugami in reprezentativnimi socialnimi partnerji na ravni države. V javnem razpisu se lahko določi, da za subvencijo iz tretjega do petega odstavka prejšnjega člena lahko kandidirajo samo določene skupine oseb iz prejšnjega stavka.

(3)

Za subvencijo iz prejšnjega člena ne more kandidirati oseba iz prejšnjega odstavka:

-

ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan preverjanja znaša 50 eurov ali več; šteje se, da izvajalec ali njegov podizvajalec ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan preverjanja ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne preverjanja,

-

za katero je bilo ugotovljeno, da je v dveh letih pred vložitvijo kandidature nenamensko porabljala sredstva, pridobljena na podlagi tega zakona.

(4)

Osnovni pogoji za dodeljevanje subvencij iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena so:

-

strokovna usposobljenost kadra za izvedbo izobraževanj oziroma vzpostavitev in delovanje klicnih centrov ali drugih centrov za pomoč uporabnikom,

-

prostorski pogoji za izvajanje izobraževanj oziroma delovanje klicnih centrov ali drugih centrov za pomoč uporabnikom,

-

računalniška oprema za izvajanje izobraževanj oziroma oprema, potrebna za delovanje klicnih centrov ali drugih centrov za pomoč uporabnikom.

(5)

Osnovna merila za dodeljevanje subvencij iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena so:

-

pretekle reference glede izvajanja izobraževanja oziroma delovanja klicnih centrov ali drugih centrov za pomoč uporabnikom na področju digitalnih kompetenc,

-

vsebinska in izvedbena zasnova izobraževalnih programov,

-

raven storitve delovanja klicnega centra ali drugega centra za pomoč uporabnikom.

(6)

Podrobnejši pogoji in merila za dodelitev subvencij se določijo v javnem razpisu.

16. člen

(sooblikovanje politik resornih ministrstev)

(1)

Pristojni organ zlasti z ministrstvi, pristojnimi za izobraževanje, gospodarstvo, delo, družino in socialne zadeve ter javno upravo, sooblikuje politike, ki jih na svojih področjih pripravljajo in izvajajo navedena ministrstva, če je z njimi mogoče izboljšati digitalno vključenost.

(2)

Resorna ministrstva iz prejšnjega odstavka o začetku priprave politik iz prejšnjega odstavka obvestijo pristojni organ in ga povabijo k sodelovanju. Pristojni organ te politike sooblikuje z mnenji in priporočili.

(3)

Pristojni organ o začetku priprave politike s področja spodbujanja digitalne vključenosti obvesti ministrstva iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da bodo te politike vplivale na njihovo področje, in jih povabi k sodelovanju. Vključena ministrstva te politike sooblikujejo z mnenji in priporočili.

17. člen

(podpora izobraževalnim in promocijskim kampanjam ali njihova izvedba)

(1)

Pristojni organ lahko v skladu s predpisi o javnih financah podeli subvencije za izvedbo izobraževalnih in promocijskih kampanj, katerih namen je promocija pridobivanja in uporabe digitalnih kompetenc, spodbujanje zaupanja v digitalne tehnologije in njihove varne ter odgovorne rabe, promocija izobraževalnih programov in poklicev s področja digitalnih tehnologij s poudarkom na zmanjševanju razlik med spoloma na tem področju ter promocija kompetenc podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami.

(2)

Za subvencije iz tega člena lahko kandidirajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega in tretjega odstavka 15. člena tega zakona, in imajo strokovno usposobljen kader za izvajanje kampanj. Osnovni merili za dodelitev subvencij iz tega člena sta pretekle reference na področju izvajanja kampanj ter vsebinska in izvedbena zasnova kampanje. Podrobnejši pogoji in merila za dodelitev subvencij se določijo v javnem razpisu.

(3)

Pristojni organ lahko v skladu s predpisi o javnih financah in zakonom, ki ureja nevladne organizacije, podeli subvencije za izvedbo projektov vsebinskih mrež nevladnih organizacij za dejavnosti informiranja, svetovanja, izobraževanja, raziskovanja, zagovorništva mreženja, promocije in podpore v korist vseh nevladnih organizacij na področju uporabe in razvoja digitalnih tehnologij in digitalnih kompetenc. Osnovni pogoj za dodelitev subvencije je status nevladne organizacije v javnem interesu, osnovno merilo pa pretekle reference na področju izvajanja izobraževalnih in promocijskih kampanj. Podrobnejši pogoji in merila za dodelitev subvencij se določijo v javnem razpisu.

(4)

Pristojni organ lahko v skladu s predpisi o javnem naročanju naroči izvedbo izobraževalnih ali promocijskih kampanj na področjih iz prvega odstavka tega člena.

18. člen

(digitalni bon)

(1)

Vlada lahko na podlagi načrta spodbujanja iz 11. člena tega zakona določi, da se ciljnim skupinam, ki se določijo na podlagi meril iz 9. člena tega zakona podeli finančna spodbuda v obliki dobroimetja – digitalnega bona za nakup računalniške opreme ali udeležbo v izobraževalnih programih za pridobitev digitalnih kompetenc (v nadaljnjem besedilu: digitalni bon).

(2)

Upravičenci do digitalnega bona so pripadniki ciljnih skupin iz prejšnjega odstavka, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV)

Časovnica