TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zoper I. točko sodbe se zavrne in se sodba v tem delu potrdi.

II. Pritožbi zoper II. in III. točko sodbe se ugodi in se sodba v tem delu razveljavi ter zadeva v tem delu vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Če imamo na eni strani načelo superficies solo cedit, imamo na drugi strani pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa), kar teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način, sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, pa takšno pridobitev enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice. Predmet izvršbe je le nepremičnina z vsemi sestavinami – sestavine ne morejo biti samostojen predmet izvršbe. A vendar, v primeru, ko je prišlo do napake in so bile sestavine samostojen predmet izvršbe, torej samostojen predmet prodaje na dražbi, ni mogoče spregledati opisanih učinkov sklepa o izročitvi. Tudi v primeru napake pri prodaji v postopku izvršbe nastopijo enaki učinki sklepa o izročitvi, kot če napake ne bi bilo. Z nakupom na javni dražbi je kupec postal lastnik tistega, kar je bilo predmet dražbe in kar mu je bilo na dražbi domaknjeno ter nato tudi izročeno. Ker je lastnik hiše, hleva in senika originarno že od pravnomočnosti sklepa o izročitvi dalje toženec, tožnica ne more zahtevati izpraznitve in izročitve teh objektov, saj kljub v SPZ uzakonjenem načelu supercficies solo cedit ni njihova lastnica. Zahtevka na izselitev in na plačilo uporabnine je sodišče prve stopnje zato pravilno zavrnilo.

Določba prvega odstavka 24. člena ZTLR bi sicer lahko rešila v tej pravdi obravnavani problem, a je glede na posebnosti konkretnega primera ni mogoče uporabiti. Ob gradnji je bil namreč lastnik vseh nepremičnin isti in sicer je bil to pravni prednik obeh pravdnih strank. Gradnja na tujem zemljišču po ZTLR pojmovno ni bila mogoča, če je bil lastnik obeh parcel isti, ko se je torej nek objekt zgradil na mejo dveh parcel, tako da je deloma stal na eni, deloma pa na drugi strani. V takem primeru je šlo namreč le za gradnjo na dveh različnih parcelah, katerih lastnik pa je bil isti, kar pomeni, da ni šlo za gradnjo na tujem zemljišču.