TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Tožena stranka ni bila dolžna sistemizirati novega delovnega mesta, da bi ohranila tožničino zaposlitev. Tožena stranka je bila dolžna pridobiti mnenje Komisije in preveriti, ali lahko tožnici ponudi opravljanje drugega dela v skladu z njenimi omejitvami iz invalidske odločbe oziroma ali delovno mesto lahko prilagodi tako, da bi bilo za tožnico ustrezno. Navedeno je tožena stranka storila, v postopku pred sodiščem prve stopnje je dokazala, da za tožnico drugega ustreznega dela niti s prilagoditvijo delovnega mesta nima, zlasti zaradi dodatnih omejitev, ugotovljenih s sodbo socialnega sodišča, zato obstaja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.

Dokazno breme, da ni bila kršena prepoved diskriminacije, je res na delodajalcu (šesti odstavek 6. člena ZDR-1), vendar to breme za delodajalca nastane šele tedaj, ko delavec navede dejstva, ki opravičujejo domnevo kršitve prepovedi diskriminacije. Iz navedene določbe izhaja, da je trditveno breme glede obstoja diskriminacije na delavcu. Ta mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, pač pa tudi, da je bil razlog neenake obravnave ena od v zakonu naštetih okoliščin (prvi odstavek 6. člena ZDR-1). Obrnjeno dokazno breme (enako kot glede dokazovanja razloga za podajo odpovedi oziroma zakonitosti odpovedi)1 ne pomeni, da je delavec prost trditvenega bremena.