Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 26-1151/2011, stran 3381 DATUM OBJAVE: 8.4.2011

VELJAVNOST: od 23.4.2011 / UPORABA: od 23.4.2011

RS 26-1151/2011

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 11.8.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 11.8.2012
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1151. Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP)
Razglašam Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. marca 2011.
Št. 003-02-3/2011-26
Ljubljana, dne 1. aprila 2011
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O PROMOCIJI KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV (ZPKŽP)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)
Ta zakon določa javni interes Republike Slovenije na področju promocije kmetijskih in živilskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: promocija), vrste in oblike promocije, načrtovanje promocije, financiranje promocije, prispevek za promocijo, zbiranje, upravljanje in vodenje osebnih in drugih podatkov o zavezancih za prispevek, organe in posvetovalna telesa za promocijo, izvajanje strokovnih nalog in nadzor izvajanja zakona.

2. člen

(zagotavljanje javnega interesa za promocijo)

(1)

Javni interes na področju promocije se uresničuje:

-

s sistemskim financiranjem, načrtovanjem in izvajanjem promocije;

-

z izboljšanjem informiranosti potrošnikov o pridelavi in predelavi ter o kakovosti, varnosti, posebnih lastnostih in prehranjevalnih koristih kmetijskih in živilskih proizvodov;

-

z utrjevanjem kompetenc potrošnikov pri odločanju za nakup kmetijskih in živilskih proizvodov z neodvisnimi, verodostojnimi informacijami;

-

s spodbujanjem sodelovanja kmetijskih pridelovalcev, živilsko predelovalnih podjetij, njihovih reprezentativnih organizacij in države pri načrtovanju, financiranju in izvajanju promocije;

-

s krepitvijo konkurenčnosti agroživilstva v Republiki Sloveniji;

-

s povečanjem prodaje slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov potrošnikom;

-

s spodbujanjem lokalne pridelave in potrošnje;

-

z možnostjo za vključitev kmetijskih in živilskih proizvodov iz shem kakovosti oziroma prostovoljnih označb v promocijo po tem zakonu;

-

z vplivom zavezancev za plačilo prispevka na načrtovanje promocije in namensko porabo zbranih sredstev na podlagi tega zakona.

(2)

Civilna družba je udeležena v postopku oblikovanja in spremljanja promocije preko kmetijske in živilske stroke in zainteresirane javnosti na način, kot ga določa ta zakon.

3. člen

(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-

promocija pomeni skupno splošno promocijo, promocijo shem kakovosti in prostovoljnih označb ter tako zaščitenih proizvodov;

-

skupna splošna promocija je zagotavljanje splošnih informacij o pridelavi, predelavi, lastnostih kmetijskih in živilskih proizvodov ter o njihovih prehranjevalnih koristih in priporočeni rabi;

-

promocija shem kakovosti in prostovoljnih označb zajema aktivnosti v skladu s predpisi Evropske unije, ki urejajo državne pomoči;

-

sheme kakovosti so sheme po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, oziroma predpisih Evropske unije, ki neposredno urejajo sheme kakovosti;

-

prostovoljne označbe so označbe, ki jih urejajo predpisi o kmetijstvu, oziroma se vzpostavijo na podlagi predpisov Evropske unije, ki neposredno urejajo prostovoljne označbe;

-

kmetijski in živilski proizvodi so proizvodi iz priloge I Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 306 z dne 17. 12. 2007, str. 1) in proizvodi iz priloge II Uredbe Sveta (ES) št. 1216/2009 z dne 30. november 2009 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (UL L št. 328 z dne 15. 12. 2009, str. 10);

-

interna realizacija pomeni predelavo lastnih primarnih kmetijskih proizvodov, ki so namenjeni prodaji na trgu;

-

kupec je fizična in pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost proizvodnje živil in proizvodnje pijač v oddelkih C10 in C11 standardne klasifikacije dejavnosti, če se ukvarja z zakolom živali, s predelavo mleka, mesa divjadi, krušnega žita, grozdja za vino, sadja, vrtnin in oljk in kupi primarne kmetijske proizvode neposredno od nosilca kmetijskega gospodarstva ali rejca divjadi v oborah ali posrednika ali opravlja storitve v okviru teh dejavnosti;

-

posrednik ali posrednica (v nadaljnjem besedilu: posrednik) je pravna ali fizična oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki odkupuje primarne kmetijske proizvode z namenom, da jih proda oziroma naroči storitev kupcu;

-

krušno žito je žito, ki je odkupljeno v mlinih in je namenjeno prehrani ljudi;

-

nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: nosilec kmetijskega gospodarstva) je nosilec kmetijskega gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo;

-

register kmetijskih gospodarstev je register kmetijskih gospodarstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo;

-

čebelja družina je čebelja družina v skladu s pravilnikom, ki ureja označevanje čebelnjakov in stojišč;

-

skupina proizvajalcev je skupina proizvajalcev po zakonu, ki ureja kmetijstvo;

-

svet za promocijo je strokovno in usklajevalno telo ministra na področju promocije kmetijskih in živilskih proizvodov;

-

KMG-MID je identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo;

-

zunanji strokovnjaki so strokovnjaki s področja promocije kmetijskih in živilskih sektorjev in niso zaposleni v državni upravi;

-

reprezentativni interesni zastopniki so nevladne organizacije organizirane kot društva ali zveze društev, gospodarsko interesna združenja s področja agroživilstva, zbornice, sindikati, zadružne zveze, ki na nacionalni ravni predstavljajo primarne proizvajalce, potrošnike, trgovska podjetja in živilsko predelovalno dejavnost.

II. VRSTE PROMOCIJE, OBLIKE PROMOCIJE IN NAČRTOVANJE PROMOCIJE

4. člen

(vrste promocije)

(1)

Promocija se izvaja kot:

-

skupna splošna promocija in

-

promocija shem kakovosti in prostovoljnih označb ter promocija proizvodov iz shem kakovosti in proizvodov, označenih s prostovoljnimi označbami, če dosegajo najmanj določen odstotek proizvodnje, odstotek površine ali delež tržne proizvodnje, ki ga predpiše ministrica oziroma minister, pristojen za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister).

(2)

Sektorji, za katere se lahko izvaja promocija, so:

-

sektor pridelave in predelave mleka,

-

sektor pridelave in predelave mesa,

-

sektor pridelave in predelave sadja,

-

sektor pridelave in predelave vrtnin,

-

sektor pridelave in predelave žit,

-

sektor pridelave in predelave oljk,

-

sektor pridelave in predelave grozdja za vino,

-

sektor pridelave medu.

5. člen

(oblike promocije)

(1)

Oblike promocije so:

-

razširjanje strokovnih in znanstvenih spoznanj z izobraževanjem, informiranjem in oglaševanjem v tiskanih medijih, po radiu, televiziji, na oglasnih panojih, svetovnem spletu, v tiskovinah, digitalnih in drugih medijih oglaševanja in informiranja;

-

organiziranje promocijskih prireditev, razstav, sejmov, prodajnih obiskov in podobnih dogodkov v zvezi z odnosi z javnostmi;

-

raziskovanje trga, statistične analize in ocenjevanje učinkovitosti programa promocije.

(2)

Podrobnejši obseg oblik in vsebin promocije se določi s programom iz 7. člena tega zakona.

6. člen

(strateški načrt promocije)

(1)

Strateški načrt promocije določa dolgoročne usmeritve za načrtovanje in izvajanje promocije.

(2)

Strateški načrt promocije vsebuje zlasti analizo stanja na trgih kmetijskih in živilskih proizvodov Republike Slovenije in drugih držav, opredelitev srednjeročnih razvojnih priložnosti ter vsebinska in okvirna finančna izhodišča, vključno s predvidenimi proračunskimi sredstvi za promocijo za šestletno programsko obdobje.

(3)

Strateški načrt promocije mora biti izdelan na podlagi raziskav trga, ocene razvojnega potenciala določenega sektorja ter na podlagi usklajenega predloga usme­ritev, ki ga na podlagi usmeritev sektorskih ter posvetovalnih odborov iz 25. člena tega zakona pripravi svet za promocijo in ga predlaga ministru.

(4)

Strateški načrt promocije sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) za obdobje šestih let, in sicer najpozneje šest mesecev pred prenehanjem veljavnosti strateškega načrta za preteklo obdobje.

7. člen

(program promocije)

(1)

Minister na podlagi strateškega načrta promocije določi sektorje, za katere se izvaja promocija po tem zakonu.

(2)

Program promocije je izvedbeni dokument strateškega načrta promocije iz prejšnjega člena, ki natančneje določa cilje in oblike promocije iz 5. člena tega zakona, trajanje in raven njihovih izvajanj, finančni načrt predvidenih oblik promocije ter merila in pogoje za porabo sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo državne pomoči.

(3)

Program promocije sprejme minister za obdobje treh let in z odredbo predpiše sektorje, ki so vključeni v program promocije.

III. FINANCIRANJE

8. člen

(viri in način financiranja promocije)

(1)

Promocija se financira iz:

-

proračuna Republike Slovenije;

-

namenskih sredstev proračuna Republike Slovenije, ki so zbrana na podlagi tega zakona (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva);

-

prostovoljno zbranih namenskih sredstev, vplačanih v proračun Republike Slovenije;

-

drugih virov.

(2)

Najmanj 50 odstotkov namenskih sredstev, zbranih iz prispevkov kupcev kot zavezancev po drugi alineji prvega odstavka 10. člena tega zakona, se nameni za skupno splošno promocijo, preostanek sredstev iz prispevka pa za promocijo shem kakovosti in prostovoljnih označb.

(3)

Namenska sredstva, zbrana od nosilcev kmetijskih gospodarstev kot zavezancev po prvi alineji prvega odstavka 10. člena tega zakona, se v celoti nameni za promocijo shem kakovosti in prostovoljnih označb.

(4)

V programu promocije se določi predvideni obseg sredstev, zbranih na podlagi druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena, ki se namenijo za skupno splošno promocijo, in predvideni obseg sredstev, ki se namenijo za promocijo shem kakovosti oziroma prostovoljnih označb. Pri tem je treba upoštevati, da se iz proračuna Republike Slovenije zagotovi najmanj 40 odstotkov s programom promocije predvidenih sredstev.

(5)

Sredstva, zbrana za promocijo shem kakovosti in prostovoljnih označb, se začnejo koristiti, ko so vzpostavljene sheme kakovosti oziroma prostovoljne označbe iz druge alineje prvega odstavka 4. člena tega zakona.

(6)

Sredstva, zbrana iz prispevkov določenega sektorja, se smejo porabiti samo za promocijo tega sektorja, in sicer tako, da se v obdobju treh let za promocijo določenega sektorja nameni toliko sredstev, kot jih je bilo v tem obdobju od tega sektorja zbranih.

IV. OBVEZNI PRISPEVEK ZA PROMOCIJO

9. člen

(prispevek)

(1)

Za izvajanje promocije po tem zakonu se plačuje prispevek (v nadaljnjem besedilu: prispevek).

(2)

Prispevek je obvezen za zavezance iz sektorjev, za katere se na podlagi strateškega načrta potrdi program promocije.

(3)

Višino prispevka na podlagi 11. člena tega zakona za posamezno koledarsko leto določi vlada, vendar največ do višine, določene v drugem, tretjem in četrtem odstavku 11. člena tega zakona.

(4)

Vlada z uredbo določi začetek plačevanja prispevka za zavezance iz posameznega sektorja.

10. člen

(zavezanec za plačilo prispevka)

(1)

Zavezanec za plačilo prispevka iz prejšnjega člena je:

-

nosilec kmetijskega gospodarstva, ki se ukvarja s primarno kmetijsko proizvodnjo medu, mleka, krušnega žita, grozdja za vino, sadja, vrtnin, oljk in z rejo živali (v nadaljnjem besedilu: nosilec kmetijskega gospodarstva) in je vpisan v Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG),

-

kupec.

(2)

Prispevek so dolžni plačati vsi zavezanci iz prejšnjega odstavka v posameznem sektorju, ki je na podlagi programa promocije vključen v promocijo po tem zakonu. Prispevek so dolžni plačati ne glede na to, ali vstopijo v shemo kakovosti oziroma prostovoljno označbo.

(3)

Ne glede na tretji odstavek 11. člena tega zakona niso zavezanci za plačilo prispevka nosilci kmetijskega gospodarstva, ki imajo v uporabi manj kot 0,5 hektarja njiv za pridelavo vrtnin na prostem ali 0,2 hektarja v zaprtih prostorih ali 0,3 hektarja intenzivnih sadovnjakov.

11. člen

(osnove za določitev prispevka)

(1)

Prispevek se plačuje od:

-

enote za predelavo odkupljenih, v interni realizaciji predelanih ali v storitveni zakol prejetih živali, mleka, krušnega žita, grozdja za vino, sadja, vrtnin in oljk (v nadaljnjem besedilu: primarni kmetijski proizvodi) oziroma

-

hektarja kmetijskih površin, na katerih se pridelujejo vrtnine na prostem ali v zaprtih prostorih, oziroma kjer se kmetijske površine uporabljajo za intenzivne sadovnjake (v nadaljnjem besedilu: kmetijske površine) oziroma

-

čebeljih družin, ki so označene v skladu s predpisom, ki ureja označevanje čebelnjakov in stojišč.