Nalaganje dokumenta...
Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 32-1552/1999, stran 3770 DATUM OBJAVE: 6.5.1999
VELJAVNOST: od 14.5.1999 do 30.4.2002 / UPORABA: od 14.5.1999 do 30.4.2002
RS 32-1552/1999
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 1.5.2002 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
1552. Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic
Na podlagi 74. in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99) in drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic
o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic
I. NAMEN SKLEPA
1.
Banka in hranilnica (v nadaljevanju: banka) mora spremljati in ocenjevati kreditna ter deželna tveganja, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju.
Kreditno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke, deželno tveganje pa tveganje nastanka izgube, povezano z državo izvora dolžnika.
2.
Banka mora razvrščati aktivne bilančne in zunajbilančne postavke v skupine po tveganosti in ocenjevati višino potencialnih izgub. Razvrščanje v skupine temelji na oceni sposobnosti dolžnika izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti.
II. OPREDELITVE
3.
Tvegane bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu vse dospele in nedospele kratkoročne in dolgoročne kredite, naložbe v vrednostne papirje, udeležbe v kapitalu, eskontirane menice, obračunane obresti, nadomestila in provizije ter terjatve za plačane garancije, avale in druge prevzete obveznosti, vloge pri domačih bankah, bankah držav članic in tujih bankah ter ostale terjatve, ki jih je možno razporediti na posameznega dolžnika.
Tvegane zunajbilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu izdane garancije, avale, nekrite akreditive, prevzete nepreklicne obveznosti iz odobrenih kreditov in odobrene neizkoriščene limite iz okvirnih kreditov ter druge prevzete obveznosti in morebitne obveznosti, na osnovi katerih lahko nastane obveznost plačila s strani banke.
Netvegane bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu denar v blagajni, stanja na računih pri Banki Slovenije, terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije ter opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva – nematerialne naložbe.
III. RAZVRSTITEV AKTIVNIH BILANČNIH IN ZUNAJBILANČNIH POSTAVK
4.
Banka mora oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja terjatev banke po vrsti in obsegu pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke. Poleg tega mora banka ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje dolžnika in kvaliteto zavarovanja terjatev banke.
5.
Izhodišče razvrstitve je sistematični pregled bančnega portfelja, to je dospelih in nedospelih aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk (v nadaljnjem besedilu: terjatev) glede na njihovo tveganost. Razvrstitev terjatev se opravi po posameznih dolžnikih.
6.
Vse dolžnike iz skupine povezanih oseb, kot je opredeljena v veljavnem sklepu o veliki izpostavljenosti, banka praviloma razporedi v skupino razvrstitve, v katero se razvrsti najslabši od njih.
7.
Terjatve se razvrstijo v skupine od A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti, ki se presoja na podlagi:
– ocene finančnega položaja posameznega dolžnika;
– njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do banke v prihodnosti;
– vrste in obsega zavarovanja terjatev do posameznega dolžnika;
– izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih.
Pri terjatvah do tujih oseb je potrebno poleg kreditnega tveganja upoštevati tudi deželno tveganje, na osnovi česar se določi skupna razvrstitev dolžnika – tuje osebe.
a) V skupino A se razvrstijo:
– terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije;
– terjatve do dolžnikov, za katere se ne pričakuje težav s plačevanjem obveznosti in ki plačujejo svoje obveznosti ob dospelosti oziroma izjemoma z zamudo do 15 dni;
– terjatve, zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem iz 8. točke tega sklepa;
b) v skupino B se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere se ocenjuje, da bodo denarni tokovi še zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti, toda njihovo finančno stanje je trenutno šibko, ne kaže pa, da bi se v bodoče bistveno poslabšalo;
– ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni;
c) v skupino C se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti;
– ki so izrazito podkapitalizirani;
– ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb;
– od katerih banka ne prejema tekočih zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije v zvezi s terjatvami, jamstvi in viri za odplačilo terjatev;
– ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo od 31 do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180 dni;
d) v skupino D se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere obstaja velika verjetnost izgube,
– ki so nelikvidni in nesolventni,
– za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja,
– ki so v sanaciji oziroma postopku prisilne poravnave,
– ki so v stečaju,
– ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo od 91 do 180 dni, občasno tudi z zamudo od 181 do 365 dni,
vendar se utemeljeno pričakuje delno pokritje terjatev;
e) v skupino E se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere se ocenjuje, da ne bodo poplačane;