Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja...

820. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2)

Razglašam Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 7. marca 2011.

Št. 003-02-3/2011-15

Ljubljana, dne 15. marca 2011

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA (ZSRR-2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja se s tem zakonom določajo način medsebojnega usklajevanja države in občin pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanje razvojnih nalog v razvojni regiji ter ukrepi regionalne politike.

2. člen

(načeli partnerstva in trajnostnega razvoja)

(1)

Nosilci odločanja na vseh teritorialnih ravneh pri izvajanju tega zakona sodelujejo v skladu z načelom partnerstva.

(2)

Občine, združenja gospodarskih dejavnosti, samoupravne narodne skupnosti ter nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: razvojni partnerji) se pri uresničevanju svojih razvojnih interesov povezujejo in skupaj sprejemajo odločitve v skladu z načelom trajnostnega, sonaravnega regionalnega razvoja.

3. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-

»endogena regionalna politika« je del regionalne politike, ki je usmerjen v uresničevanje teritorialnih razvojnih ciljev in se izvaja kot povezovanje notranjih razvojnih pobud razvojnih regij po načelu od spodaj navzgor;

-

»indeks razvojne ogroženosti« je relativni kazalec razvitosti razvojne regije, izračunan na podlagi utežitve kazalcev razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti;

-

»območno razvojno partnerstvo« je pogodbeno, javno-zasebno interesno sodelovanje razvojnih partnerjev na določenem območju;

-

»dogovor za razvoj regije« je dvostranski izvedbeni akt, s katerim se uresničuje strategija regionalnega razvoja Slovenije in regionalni razvojni program tako, da se na ključnih področjih za razvoj regije določijo regijski projekti in regijski ukrepi za razvojno preobrazbo razvojne regije in premagovanje razvojnih ovir;

-

»razvojna specializacija« je med razvojnimi partnerji dogovorjena primerjalna prednost razvojne regije pred drugimi razvojnimi regijami, upoštevajoč razvojne in prostorske potenciale ter globalne priložnosti;

-

»razvojni potenciali« vključujejo finančni in fizični kapital v gospodarskem smislu ter okoljski in družbeni kapital; slednji vključuje kategorije človeškega, socialnega in kulturnega kapitala;

-

»regijska razvojna mreža« je oblika pogodbenega povezovanja ključnih razvojnih institucij za uresničevanje razvojnih prioritet razvojne regije, ob upoštevanju razvojne specializacije razvojne regije;

-

»regijski projekt« je razvojni projekt, s katerim se uresničuje strategija regionalnega razvoja Slovenije in regionalni razvojni program na ključnih področjih za razvoj regije iz akcijskega programa za skladen regionalni razvoj Slovenije z učinkom na razvojno preobrazbo razvojne regije, ustvarjanje in ohranjanje kakovostnih delovnih mest, razvoj človeškega potenciala, dvig kakovosti življenja, ugoden vpliv na okolje oziroma prostorski razvoj;

-

»regionalna politika« je strukturna politika, ki obsega razvojne dejavnosti in programe za doseganje skladnega regionalnega razvoja in se izvaja z ukrepi endogene regionalne politike ter z usklajevanjem razvojnih politik, ki pomembno vplivajo na regionalni razvoj na podlagi teritorialnega razvojnega dialoga;

-

»regionalna razvojna agencija« je pravna oseba v večinski javni lasti, ki opravlja splošne razvojne naloge v razvojni regiji;

-

»regionalni razvojni program« je temeljni razvojni dokument na regionalni ravni;

-

»sektorski projekt« je razvojni projekt v pristojnosti države, s katerim se uresničuje strategija regionalnega razvoja Slovenije, regionalni razvojni program in program pristojnega ministrstva za doseganje ciljev na njegovem delovnem področju z učinkom na razvojno preobrazbo razvojnih regij, ustvarjanje in ohranjanje kakovostnih delovnih mest, razvoj človeškega potenciala ter s tem povezan dvig kakovosti življenja, ugoden vpliv na okolje oziroma prostorski razvoj;

-

»teritorialni razvojni dialog« je način razreševanja razvojnih problemov in usklajevanja razvojnih odločitev, ki poteka med različnimi teritorialnimi ravnimi;

-

»strategija regionalnega razvoja Slovenije« je temeljni razvojni dokument države na področju skladnega regionalnega razvoja;

-

»akcijski program za skladen regionalni razvoj Slovenije« je izvedbeni dokument na ravni države, s katerim se uresničujejo strategija regionalnega razvoja Slovenije in regionalni razvojni programi;

-

»sektorski ukrep« je ukrep pristojnega ministrstva, kot so sistemska sprememba, reforme ali finančne spodbude za projekte, ki izkazujejo razvojni učinek na več razvojnih regij, celotno razvojno regijo ali drugače določeno funkcionalno območje na posameznem vsebinskem področju, ter uresničuje cilje strategije regionalnega razvoja Slovenije in regionalnega razvojnega programa;

-

»regijski ukrep« je ukrep, namenjen finančnim spodbudam za projekte, ki izkazujejo razvojni učinek na celotno razvojno regijo, večji del razvojne regije ali drugače določeno funkcionalno območje na posameznem vsebinskem področju, ter uresničuje cilje strategije regionalnega razvoja Slovenije in regionalnega razvojnega programa;

-

»skladen regionalni razvoj« združuje uravnotežen gospodarski, socialni, kulturni, digitalni, prostorski in okoljski vidik razvoja razvojnih regij v Sloveniji. Uresničuje se s celostnim pristopom in upoštevanjem vseh vidikov razvoja, z izvajanjem ukrepov in projektov, ki prispevajo k policentričnemu razvoju z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest in dostopnostjo do storitev splošnega pomena, zmanjševanju razlik v gospodarski razvitosti med razvojnimi regijami in med območji z razvojnimi izzivi znotraj posameznih razvojnih regij ter izboljševanju kakovosti življenja prebivalcev, ob upoštevanju varovanja prostora in naravnih virov ter kulturne dediščine;

-

»razvojna preobrazba« je inovacijsko podprta ekonomska preobrazba razvojnih regij, usmerjena v trajno rast produktivnosti in konkurenčnosti, povečevanje ustvarjanja visoke dodane vrednosti ter celostni razvoj človeških virov, s ciljem povečanja privlačnosti razvojnih regij za naložbe in talente ter krepitve njihove odpornosti na gospodarske, družbene in okoljske šoke in

-

»območja s posebnimi razvojnimi izzivi« so vsebinsko in teritorialno smiselno zaokrožena območja, znotraj ene ali več razvojnih regij, v katerih se zaradi strukturnih, gospodarskih, demografskih, prostorskih, kulturnih ali drugih razvojnih dejavnikov pojavljajo izraziti razvojni zaostanki, opredeljena v regionalnih razvojnih programih in naslovljena skozi akcijski program za skladen regionalni razvoj Slovenije in dogovore za razvoj regij. Med takšna območja se uvrstijo tudi razvojne regije, ki glede na uradne statistične podatke ne dosegajo 75 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije, merjene z bruto domačim proizvodom (v nadaljnjem besedilu: BDP) na prebivalca.

4. člen

(pristojnost države in občin)

Za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja so pristojne država in občine.

5. člen

(dokumenti regionalne politike)

(1)

Programsko obdobje za izvajanje regionalne politike je enako obdobju vsakokratne finančne perspektive Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), kot je določeno s strategijo razvoja Slovenije in zakonodajo EU.

Oblikovanje in izvajanje regionalne politike temelji na naslednjih medsebojno usklajenih programskih dokumentih:

1.

strategija razvoja Slovenije,

2.

strategija regionalnega razvoja Slovenije,

3.

strategija prostorskega razvoja Slovenije,

4.

državna celostna prometna strategija,

5.

nacionalni stanovanjski program,

6.

programski dokumenti na mednarodni in državni ravni,

7.

program evropske kohezijske politike,

8.

regionalni razvojni programi,

9.

regionalni in območni razvojni programi,

10.

regionalni prostorski plani,

11.

regionalne celostne prometne strategije,

12.

regionalni akcijski načrt prilagajanja podnebnim spremembam in

13.

drugi strateški dokumenti na nacionalni ravni.

6. člen

(razvojna regija)

(1)

Temeljna funkcionalna teritorialna enota za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja je razvojna regija (v nadaljnjem besedilu: regija), ki jo v enovito zaključeno prostorsko celoto združujejo poselitveni, gospodarski, infrastrukturni in naravni sistemi ter na kateri je mogoče zagotoviti interesno sodelovanje razvojnih partnerjev.

(2)

Regija obsega občine, ki so vključene v teritorialno enoto NUTS 3 v okviru statistične teritorialne členitve Republike Slovenije, določene z Uredbo Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L št. 342 z dne 18. decembra 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1319/2013/EU).

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko najmanj eno leto pred začetkom novega programskega obdobja mejna občina v regiji prestopi v sosednjo regijo, če s tem soglaša večina občin z večino prebivalstva regije, v katero občina prestopa. Za prestop mejne občine čez mejo kohezijske regije, ki se lahko opravi najmanj štiri leta pred začetkom programskega obdobja, je poleg soglasja večine občin z večino prebivalstva sosednje regije, v katero občina prestopa, potrebno tudi soglasje ministra, pristojnega za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: minister).

6.a člen

(kohezijska regija)

(1)

Za izvajanje kohezijske politike EU in opravljanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država, se razvojne regije povezujejo v kohezijske regije.

(2)

Kohezijske regije se ujemajo z enotami na ravni NUTS 2, te pa so določene v Uredbi 1319/2013/EU.

(3)

Organ odločanja kohezijske regije je razvojni svet kohezijske regije.

(4)

Vsaka regija v kohezijski regiji ima v razvojnem svetu kohezijske regije pet predstavnikov, ki jih imenuje svet regije iz 10.a člena tega zakona.

(5)

Razvojni svet kohezijske regije sodeluje pri sprejemanju odločitev in daje predhodno soglasje o vsebini in izvajanju programov EU, ki vplivajo na razvoj kohezijske regije ter opravlja druge naloge, povezane z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država. Strokovne in administrativno-tehnične naloge za razvojni svet kohezijske regije opravlja državni organ, pristojen za regionalno politiko.

(6)

Vlada z uredbo določi način delovanja razvojnega sveta kohezijske regije.

II. NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE NA DRŽAVNI RAVNI

7. člen

(Strategija regionalnega razvoja Slovenije)

(1)

Strategijo regionalnega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: strategija) sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) za obdobje do leta 2050. Predlog strategije pripravi ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj.

(2)

Strategija opredeljuje vizijo, strateške usmeritve, dolgoročne cilje s kazalniki in prednostna področja regionalne politike.

(3)

Vlada državnemu zboru predloži poročilo o izvajanju strategije z oceno rezultatov in učinkov po preteku vsakega štiriletnega obdobja. Poročilo o izvajanju strategije pripravi ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj in drugimi resornimi ministrstvi. Statistično in proračunsko spremljanje investicij in vlaganj se v okviru statističnega in proračunskega spremljanja izvaja na ravni NUTS 2 in NUTS 3. Vlada posreduje poročilo o izvajanju strategije v predhodno seznanitev Ekonomsko-socialnemu svetu. V času veljavnosti strategije lahko vlada skupaj s poročilom o izvajanju strategije državnemu zboru poda predlog sprememb ali dopolnitev strategije.

(4)

Za uresničevanje strategije kot celote je odgovorna vlada, za njeno izvajanje pa so v okviru svojih pristojnosti odgovorni ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, resorna ministrstva ter ostali pristojni organi in organizacije.

(5)

Vlada ustanovi Strateški svet za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: strateški svet), kot posvetovalno telo, ki spremlja izvajanje strategije. Strateški svet vodi predsednik vlade oziroma po njegovem pooblastilu minister, pristojen za regionalni razvoj. Vlada podrobneje določi sestavo, mandat članov sveta, organizacijo in način dela strateškega sveta.

7.a člen

(akcijski program za skladen regionalni razvoj Slovenije)

(1)

Z akcijskim programom za skladen regionalni razvoj Slovenije (v nadaljnjem besedilu: akcijski program) se skupaj z dogovori za razvoj regij uresničujejo strategija in regionalni razvojni programi.

(2)

Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za regionalni razvoj, in na podlagi izvedenega teritorialnega razvojnega dialoga sprejme akcijski program za obdobje večletnega finančnega okvirja, ob upoštevanju proračunskih možnosti in srednjeročnega strukturno-fiskalnega načrta.

(3)

Akcijski program na podlagi strategije in regionalnih razvojnih programov določa ključna področja za razvoj regij, sektorske projekte in sektorske ukrepe, obseg sredstev, vire financiranja, izhodiščne vrednosti kazalcev razvoja s pričakovano vrednostjo ob izteku akcijskega programa in ministrstva, odgovorna za izvajanje. Akcijski program mora jasno opredeliti svoj prispevek k razvojni preobrazbi regij, ustvarjanju novih oziroma ohranjanju obstoječih kakovostnih delovnih mest in k dostopnosti do storitev splošnega pomena. V akcijskem programu se opredelijo tudi sektorski ukrepi in projekti, ki so namenjeni zagotavljanju dostopnosti prebivalcev posameznih regij do storitev splošnega pomena.

(4)

Pri pripravi akcijskega programa se upošteva načelo skladnega razvoja vseh regij in ključna področja za razvoj regij, usmeritve ter javnofinančne in časovne okvire za pripravo proračuna države ter že sprejete proračune države, ob upoštevanju srednjeročnega strukturno-fiskalnega načrta. Pri zagotavljanju skupnega obsega sredstev za posamezno regijo, se upoštevajo število prebivalstva, stopnja razvitosti regije ter območja s posebnimi razvojnimi izzivi.

(5)

Postopek priprave akcijskega programa se začne, ko je sprejeta strategija in večina regionalnih razvojnih programov. Ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, organizira in vodi usklajevanje med pristojnimi ministrstvi in regijami ter pripravi osnutek akcijskega programa. Ministrstvo z osnutkom akcijskega programa seznani razvojne svete regij in ministrstva, ki se do osnutka opredelijo v okviru teritorialnega razvojnega dialoga. Regije lahko v okviru teritorialnega razvojnega dialoga predlagajo dodatne sektorske projekte in sektorske ukrepe, ki pomembno vplivajo na uresničevanje razvojnih prioritet v regiji. Sektorski projekti in sektorski ukrepi se razvrščajo po prioriteti in se izvajajo v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi.

(6)

Sredstva za sektorske projekte se lahko dodelijo brez javnega razpisa z neposredno sklenitvijo pogodbe s pravno osebo javnega prava.

(7)

Akcijski program se sprejme najpozneje decembra leta, v katerem se konča veljavni večletni finančni okvir. Ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj in drugimi resornimi ministrstvi, vsako leto poroča vladi o doseganju pričakovanih vrednosti kazalcev razvoja. V času veljavnosti akcijskega programa lahko ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, vladi poda predlog njegovih sprememb ali dopolnitev.

7.b člen

(ukrepi)

(1)

Ukrepe, ki so določeni v akcijskem programu in dogovoru za razvoj regij, izvajajo ministrstva, javne agencije, javni skladi, javni zavodi ali regionalne razvojne agencije.

(2)

Za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka, ki so namenjeni dodeljevanju finančnih spodbud, se objavi javni razpis ali javni poziv. Postopek izvedbe javnega razpisa ali javnega poziva se vodi v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, razen če ta ali drug zakon ne določa drugače.

(3)

Upravičenci do finančnih spodbud iz prejšnjega odstavka so občine, pravne osebe javnega ali zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost.

(4)

Pri oblikovanju meril za izbiro upravičencev se poleg meril, ki jih določa javni razpis ali javni poziv iz drugega odstavka tega člena, upoštevajo tudi naslednja merila:

1.

učinek k razvojni preobrazbi regije ter ustvarjanju novih oziroma ohranjanju obstoječih kakovostnih delovnih mest,

2.

učinek na dvig kakovosti življenja in razvoj človeškega potenciala,

3.

ugoden vpliv na okolje in prostorski razvoj.

9. člen

(državni organ, pristojen za regionalno politiko)

Državni organ, pristojen za regionalno politiko (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), je pristojen za opravljanje naslednjih strokovnih in upravnih nalog na področju regionalnega razvoja:

-

skrb za izvajanje tega zakona in zagotavljanje strokovne pomoči regionalnim razvojnim agencijam (v nadaljnjem besedilu: RRA),

-

vodenje regionalne politike,

-

usklajevanje predlogov dogovorov za razvoj posameznih regij, predlaganje odločitev vladi iz njene pristojnosti in vodenje teritorialnega razvojnega dialoga,

-

dodeljevanje finančnih spodbud v okviru izvajanja programov spodbujanja skladnega regionalnega razvoja s svojega delovnega področja,

-

vodenje evidence RRA,

-

zagotavljanje raziskovalnih podlag na področju regionalnega razvoja in skrb za prenos dobrih praks,

-

priprava predlogov odločitev, ki jih vlada sprejema za uresničevanje ustanoviteljskih pravic Republike Slovenije v javnem skladu, namenjenem spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja,

-

obdelava podatkov o državnih razvojnih spodbudah v regijah in vzpostavitev ter vzdrževanje informacijskega sistema za regionalni razvoj,

-

opravljanje drugih nalog v skladu z zakonom.

10. člen

(javni sklad, namenjen spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja)

(1)

Javni sklad, namenjen spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: sklad), lahko na podlagi pogodb z neposrednimi proračunskimi uporabniki dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz njihove pristojnosti. Sklad dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz svojega namenskega premoženja in sredstev državnega proračuna po postopku dodelitve sredstev, določenem s predpisi, ki urejajo dodeljevanje sredstev iz državnega proračuna. Zoper odločbo sklada o finančni spodbudi ni pritožbe.

(2)

Sklad lahko ustanavlja kapitalske družbe in vlaga kapital v druge pravne osebe na podlagi pisnega soglasja ustanovitelja. Skupni obseg zadolženosti sklada ne sme preseči enainpolkratnik kapitala sklada. Sklad zaključi izterjavo kredita, ko je vsota poplačil dolžnika večja ali enaka vsoti glavnice, pogodbenih obresti in morebitnih stroškov izterjave, če je izvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je neuspešno izvedel dejanje izterjave. Če je to za sklad gospodarno, lahko s svojimi dolžniki v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, sklepa poravnave.

(3)

Sklad vzpostavlja in izvaja regijske garancijske, mikro kreditne in druge podjetniške podporne sheme, ki se izvajajo na ravni celotne regije (v nadaljnjem besedilu: regijske finančne sheme). Na podlagi pogodbe med skladom in izvajalcem regijske finančne sheme, s katero se opredelijo pogoji financiranja, lahko sklad dodeli svoja sredstva v upravljanje izvajalcu regijske finančne sheme, ki ga izbere na javnem razpisu. Sklad ne sme prenesti na izvajalca regijske finančne sheme sredstev, ki jih je sam prejel v upravljanje. Med merili javnega razpisa sklad kot osnovno merilo upošteva izkušnje z izvajanjem finančnih instrumentov in daje prednost subjektom z višjim deležem javnega vpliva. Sredstva regijske garancijske sheme niso del premoženja izvajalca regijske garancijske sheme.

(4)

Naloge iz prvega in tretjega odstavka tega člena sklad opravlja na podlagi javnega pooblastila.

(5)

Sklad razpolaga s premoženjem, ki je v lasti sklada.

(6)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja javne sklade, odloča o prerazporeditvah med postavkami poslovnega in finančnega načrta sklada minister do višine sredstev, ki jih določa ustanovitveni akt sklada.

(7)

Član nadzornega sveta sklada se razreši pred potekom mandata, če ni več zaposlen v instituciji, ki ga je predlagala, ali če razrešitev predlaga predlagatelj imenovanja.

(8)

Prosta denarna sredstva, ki so potrebna za izvajanje spodbud sklada v obdobju do enega leta, sme sklad nalagati pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa. Prosta denarna sredstva, potrebna za izvajanje spodbud v obdobju kasnejšem od enega leta, sme sklad nalagati v naslednje finančne instrumente:

-

vrednostne papirje, ki jih je izdala Republika Slovenija, Banka Slovenija, država članica Evropske unije oziroma država članica OECD, mednarodna vladna finančna organizacija ali izdajatelj, za katerega jamči ena od teh oseb,

-

depozite pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa,

-

obveznice in delnice, s katerimi se trguje v prvi kotaciji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD,

-

depozite v prvorazredni banki v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD,

-

na podračunu pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.

(9)

Vrednost posamezne vrste naložb iz prejšnjega odstavka ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne vrednosti namenskega premoženja:

-

naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz tretje alineje prejšnjega odstavka ne smejo skupno preseči 5 % vrednosti namenskega premoženja,

-

naložbe v depozite iz četrte alineje prejšnjega odstavka ne smejo preseči skupno 40 % vrednosti namenskega premoženja, pri čemer naložbe pri posamezni banki ne smejo skupno presegati 10 % vrednosti namenskega premoženja,

-

naložbe na transakcijskih računih skupaj ne smejo presegati 3 % namenskega premoženja.

III. NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE NA RAVNI REGIJE

10.a člen

(organi odločanja)

Razvojne odločitve na ravni regije in kohezijske regije sprejemajo:

-

razvojni svet regije,

-

svet regije, in

-

razvojni svet kohezijske regije.

11. člen

(razvojni svet regije)

(1)

Razvojni svet regije (v nadaljnjem besedilu: svet) je organ usklajevanja razvojnih pobud in razvojnih interesov v regiji.

(2)

Člani sveta so:

-

predstavniki občin,

-

predstavniki gospodarskih, obrtnih in drugih zbornic ter združenj s področja gospodarstva v regiji (v nadaljnjem besedilu: predstavniki gospodarstva) in

-

predstavniki nevladnih organizacij v regiji.

Število predstavnikov občin v svetu mora biti enako številu predstavnikov gospodarstva. Število predstavnikov nevladnih organizacij ne sme biti večje od polovice in ne manjše od četrtine števila predstavnikov občin. Število članov sveta in sestavo določi svet regije z dvotretjinsko večino vseh članov. Vsakemu območju upravne enote v regiji je treba zagotoviti najmanj enega člana sveta. Kandidate za predstavnike občin predlaga občinski svet izmed izvoljenih občinskih funkcionarjev. Kandidate za predstavnike gospodarstva in nevladnih organizacij predlagajo njihovi organi oziroma organi zbornic in nevladnih organizacij, ki imajo sedež v regiji. Glasuje se za skupno listo, ki jo predlaga svet regije in je potrjena, če je zanjo glasovala večina občinskih svetov, ki predstavljajo večino prebivalk in prebivalcev vseh občin v regiji. Mandat sveta je enak programskemu obdobju. Člana sveta, ki med mandatom preneha izpolnjevati pogoje za imenovanje v svet po tem zakonu, svet zamenja, ko zamenjavo predlaga organ, ki je člana predlagal. Mandat nadomestnega člana traja od sprejema sklepa do izteka mandata sveta.

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka imenuje območno razvojno partnerstvo v regiji, v kateri je oblikovano, in narodna skupnost v regiji, v kateri živi, po enega dodatnega predstavnika v svet.

(4)

Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je navzočih več kot polovica članov sveta.

(5)

Člani sveta na prvi seji izmed sebe izvolijo predsednika, ki predstavlja in zastopa svet.

12. člen

(naloge in delo sveta)

(1)

Svet ima naslednje naloge:

-

vodi in usmerja pripravo regionalnega razvojnega programa in ga sprejme,

-

na področju regionalnega razvoja sodeluje z regijami drugih držav,

-

sklepa dogovore za razvoj regije,

-

sodeluje v teritorialnem razvojnem dialogu,

-

spremlja izvajanje regionalnega razvojnega programa in dogovorov za razvoj regije,

-

sprejme in spremlja izvajanje regionalnega akcijskega načrta prilagajanja podnebnim spremembam,

-

sprejme regionalno celostno prometno strategijo na ravni prometne ali problemske regije in

-

opravlja druge naloge v skladu s tem in drugimi zakoni.

O predpisu

Povezave med predpisi

Področje

Sodna praksa

Eko-Lex področje

Povezave TAX

Povezave LEX

Citati

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2)

Časovnica