Razlage kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike...

3192. Razlage kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS, sprejetih v letih 1994–2001

Odbor za razlago kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS je na podlagi 9. točke obligacijskih določb kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94, 15/94, 22/96, 39/98, 46/98 in 97/00) na seji dne 17. 4. 2001 določil prečiščeno besedilo

R A Z L A G
kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS, sprejetih v letih 1994–2001

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Veljavnost kolektivne pogodbe – tč.2.

Podpisniki so nedvoumno (1) s svojo voljo ob podpisu kolektivne pogodbe, ki vsebuje tudi določbe o skupnem organu za razlago te kolektivne pogodbe in (2) z imenovanjem svojih članov v ta odbor, določili tudi obveznost razlag, ki jih ta sprejme.

V primeru, da imajo za zdravnike veljavne kolektivne pogodbe različne določbe o njihovih pravicah, se uporabljajo določbe tiste kolektivne pogodbe, ki najugodneje določa te pravice.

Na podlagi drugega odstavka tč. 2. splošnih določb kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, ki določa, da izraz zdravnik pomeni vse zdravnike in zobozdravnike, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s polnim ali krajšim delovnim časom, pripada zdravniški dodatek tudi vsem direktorjem zdravnikom.

II. OBLIGACIJSKE DOLOČBE

Arbitražni postopek – tč. 8.

Arbitražni postopek lahko sprožijo stranke, podpisnice kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Enota sindikata lahko da pobudo, kolikor so izkoriščeni vsi predhodni postopki, da stranka zahteva arbitražo.

III. POGOJI ZA DELO SINDIKATA ZDRAVNIKOV

Pravica sindikalnega zaupnika – 4. člen

Prva alinea 4. člena določa, da je za delo sindikalnega zaupnika zagotovljeno najmanj 2 uri za vsakega zdravnika, vendar ne manj kot 50 ur. Zato je zadnji stavek iste alinee potrebno brati: »Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo ne more biti večje, kot če bi bil samo en zaupnik. Gre za razdelitev po dve uri na zdravnika na (neomejeno) število zdravnikov«.

IV. STAVKA

Plačilo dela opravljenega med stavko – 7. člen

V času stavke opravljeno in evidentirano delo se plača.

VI. DELOVNA RAZMERJA

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek za ugotavljanje doseganja pričakovanih razultatov dela – 20. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti zdravnika in postopek ugotavljanja pričakovanih razultatov dela se lahko vodi tudi med specializacijo.

Razporeditev na drugo delovno mesto, če je s sklepom ugotovljeno, da zdravnik nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje dela – 21. člen

Kot drugo delovno mesto je razumeti delovna mesta zdravstvene stroke, za katera se zahteva nižja stopnja izobrazbe, pod pogojem, da je zdravnik za tako delo usposobljen.

Pravica do enourne dnevne strokovne priprave za delo – 33. člen

Določba drugega odstavka 33. člena pomeni, da zdravnik v uri priprave dela ne dela s pacienti, pač pa opravlja taka delovna opravila, ki mu bodo pomagala k boljšemu delu.

Delo na dan državnega praznika – 34. člen

Delo na praznik ni šteti kot delo na dan počitka in zato ima zdravnik zgolj pravico do plačila.

Letni dopust – 36. člen

Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v 36. členu nedvoumno določa merila za določanje letnega dopusta, ki so za delodajalca obvezna. Ni jih mogoče razlagati drugače kot so zapisana, saj je posamezno merilo natančno (s točno določenim številom dni) določeno.

Pravica do nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela – 38. člen

Zdravniku se iz naslova upravičene odsotnosti z dela in dopusta po kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike ne more evidentirati primanjkljaj v mesečnem fondu ur delovne obveznosti.