Sistemska obratovalna navodila za zaprt distribucijski...

3284. Sistemska obratovalna navodila za zaprt distribucijski sistem zemeljskega plina za geografsko območje industrijske cone TALUM

Na podlagi drugega odstavka 229. člena in 268. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE), Akta o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/15) in soglasja Agencije za energijo, št. 73-6/2020/13 z dne 28. 6. 2021, družba TALUM Tovarna aluminija d.d. Kidričevo, izdaja

S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za zaprt distribucijski sistem zemeljskega plina za geografsko območje industrijske cone TALUM

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina akta)

(1)

Ta akt ureja obratovanje in vodenje zaprtega distribucijskega sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: zaprt distribucijski sistem) na geografskem območju industrijske cone TALUM, Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo. Na tem območju izvaja distribucijo zemeljskega plina operater zaprtega distribucijskega sistema, družba TALUM Tovarna aluminija d.d. Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: operater zaprtega distribucijskega sistema).

(2)

S tem aktom se določajo zlasti:

1.

opredelitev zaprtega distribucijskega sistema;

2.

tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje zaprtega distribucijskega sistema z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe z neodoriranim zemeljskim plinom;

3.

pogoji in način priključitve na zaprt distribucijski sistem;

4.

način izvajanja dostopa do zaprtega distribucijskega sistema;

5.

način zagotavljanja sistemskih storitev;

6.

postopki za obratovanje zaprtega distribucijskega sistema v kriznih stanjih;

7.

splošni pogoji za dobavo in odjem neodoriranega zemeljskega plina;

8.

izmenjava podatkov, lastništvo podatkov in odgovornosti za merjenje porabe.

(3)

S tem aktom se določajo vloge operaterja zaprtega distribucijskega sistema, uporabnikov zaprtega distribucijskega sistema, dobaviteljev zemeljskega plina, končnih odjemalcev zemeljskega plina in drugih oseb, ki so vključene v distribucijo zemeljskega plina po zaprtem distribucijskem sistemu in uporabljajo storitve operaterja zaprtega distribucijskega sistema v okviru izvajanja distribucije zemeljskega plina na zaprtem distribucijkem sistemu oziroma izvajajo projektiranje, gradnjo ter vzdrževanje tega zaprtega distribucijskega sistema.

2. člen

(obseg uporabe akta)

Ta akt se uporablja za vsa pravna razmerja v zvezi z zaprtim distribucijskim sistemom na geografskem območju industrijske cone TALUM, Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, za katerega je bil operaterju zaprtega distribucijskega sistema podeljen status zaprtega distribucijskega sistema.

3. člen

(uporaba podatkov in informacij)

(1)

Operater zaprtega distribucijskega sistema mora predhodno ustrezno seznaniti uporabnike in odjemalce z namenom obdelave osebnih podatkov.

(2)

Operater zaprtega distribucijskega sistema je dolžan varovati zaupnost podatkov in informacij, ki jih pridobi od odjemalca, razen če predpisi zahtevajo, da se podatki objavijo ali posredujejo državnim ali drugim organom.

(3)

Pridobljene osebne podatke odjemalcev je dolžan operater zaprtega distribucijskega sistema uporabljati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(4)

Osebne podatke odjemalca operater zaprtega distribucijskega sistema shranjuje, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.

4. člen

(pogodbeno urejanje razmerij)

(1)

Pogodbe, ki jih sklepa operater zaprtega distribucijskega sistema z osebami iz tretjega odstavka 1. člena tega akta, morajo biti v skladu s predpisi EU, zakoni, drugimi predpisi, splošnimi akti Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) ter tem aktom.

(2)

Če se ta akt sklicuje na druge akte operaterja zaprtega distribucijskega sistema (tehnični normativ, operativna navodila in podobno), takšni akti neposredno zavezujejo druge osebe le, če gre za akte, izdane po javnem pooblastilu, sicer pa v primeru, če je tako navedeno v pogodbi, sklenjeni s to osebo, ali v splošnih pogojih, ki se nanašajo na takšno pogodbo, vključno s tem aktom.

5. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem aktu, pomenijo:

1.

distribucija pomeni transport zemeljskega plina po plinovodnem omrežju zaprtega distribucijskega sistema z namenom oskrbe odjemalcev, razen dobave;

2.

distribucijski plinovod pomeni plinovod, po katerem poteka distribucija od prevzemnega mesta do priključnega mesta na omrežju;

3.

dnevno merjeni pomeni, da se predana količina zemeljskega plina meri dnevno;

4.

dobava zemeljskega plina pomeni prodajo odjemalcem, tudi nadaljnjo prodajo zemeljskega plina;

5.

dobavitelj pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost dobave zemeljskega plina;

6.

energija je v enoti (kWh) izražena toplotna energija, ki se sprosti pri zgorevanju zemeljskega plina in se izračuna na podlagi količine in kurilnosti zemeljskega plina;

7.

glavna plinska zaporna pipa je zaporni element na koncu priključka stavbe, s katerim zapremo distribucijo zemeljskega plina za eno ali več stavb oziroma objektov;

8.

imetnik soglasja za priključitev je uporabnik sistema, v korist katerega je bilo izdano soglasje za priključitev na distribucijski sistem;

9.

končni odjemalec pomeni odjemalca, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi in kupuje zemeljski plin za svojo lastno rabo;

10.

kurilnost pomeni zgornjo kurilnost ali zgornjo kalorično vrednost zemeljskega plina, to je množina toplote, ki se sprosti pri popolnem zgorevanju zemeljskega plina z zrakom, kjer voda popolnoma kondenzira. Podaja se v enoti kWh/m3 pri temperaturi zgorevanja 25 °C in pri temperaturi zemeljskega plina 0 °C ter pri standardnem tlaku 1,01325 bar;

11.

lastnik odjemnega mesta (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je lastnik stavbe oziroma objekta, na katerega ali za katerega je nameščeno odjemno mesto;

12.

mali poslovni odjemalec je negospodinjski odjemalec zemeljskega plina, katerega predvidena povprečna letna poraba ne presega 100.000 kWh;

13.

merilna oprema (v nadaljnjem besedilu: merilna naprava) obsega najmanj plinomer, v primerih prigrajenega korektorja in tarifne spominske enote pa sta sestavni del merilne opreme;

14.

napredni merilni sistem pomeni elektronski sistem, ki lahko meri porabo zemeljskega plina, pri čemer doda več informacij kot običajna merilna naprava ter lahko pošilja in prejema podatke z uporabo elektronske komunikacije;

15.

nesorazmerni stroški pomenijo del celotnih stroškov, ki jih v zvezi s priključitvijo na zaprti distribucijski sistem krije uporabnik sistema, in sicer v takšni višini, ki zagotavlja ekonomsko upravičenost naložbe v nov priključek ali povečanje zmogljivosti ali povečanje obsega obstoječega sistema ali kombinacijo navedenega za navedeno priključitev, pri čemer se upošteva predviden obseg uporabe;

16.

normni kubični meter (Nm3) je količina zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 0 °C;

17.

notranja plinska napeljava je napeljava z vso opremo, od glavne plinske zaporne pipe do vključno plinskih trošil oziroma odvoda dimnih plinov;

18.

odjemalec pomeni trgovca, končnega odjemalca zemeljskega plina ali podjetje plinskega gospodarstva, ki kupuje zemeljski plin;

19.

odjemno mesto pomeni mesto na distribucijskem sistemu, kjer končni odjemalec odjema zemeljski plin, ali mesto, na katerem se izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja količin zemeljskega plina za končnega odjemalca;

20.

odjemna skupina je skupina, v katero operater zaprtega distribucijskega sistema razvrsti posamezno odjemno mesto končnega odjemalca glede na letno predvideno distribuirano količino;

21.

odorizacija pomeni dodajanje odorirnega sredstva zemeljskemu plinu, s čimer se doseže, da zemeljski plin dobi značilen in prepoznaven vonj;

22.

omrežnina pomeni znesek, ki ga je za uporabo sistema zemeljskega plina dolžan plačati uporabnik sistema in ki se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine in obsega uporabe tega sistema;

23.

pogodba o dostopu je pogodba, s katero se uredi odnos med operaterjem zaprtega distribucijskega sistema in uporabnikom zaprtega distribucijskega sistema v zvezi z dostopom do distribucijskega sistema;

24.

pogodba o dobavi plina pomeni pogodbo za dobavo zemeljskega plina, ki ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje s plinom;

25.

pogodbena zmogljivost pomeni zmogljivost v kWh/dan, ki jo je operater zaprtega distribucijskega sistema v skladu s pogodbo o dostopu dodelil uporabniku sistema;

26.

prevzemno mesto je točka na zaprtem distribucijskem sistemu, v kateri operater zaprtega distribucijskega sistema prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina;

27.

priključek pomeni plinovod, ki je namenjen povezavi distribucijskega plinovoda in odjemnega mesta ter se začne na priključnem mestu na omrežju in konča s priključnim mestom uporabnika neposredno za glavno plinsko zaporno pipo;

28.

priključno mesto na omrežju pomeni točko na distribucijskem sistemu, kjer je oziroma bo priključen priključek uporabnika;

29.

priključno mesto uporabnika pomeni točko na koncu priključka neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, gledano iz smeri distribucijskega sistema proti uporabniku, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava uporabnika;

30.

tehnična zmogljivost pomeni največjo možno zmogljivost plinovoda;

31.

tehnične zahteve so zahteve, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju distribucijskih plinovodov, priključkov, notranjih plinskih napeljav ter drugih delov distribucijskega sistema. Tehnične zahteve so dostopne na spletni strani operaterja distribucijskega sistema;

32.

uporabnik pomeni pravno ali fizično osebo, ki dobavlja v zaprti distribucijski sistemali ki se ji dobavlja iz distribucijskega sistema, oziroma osebo, ki želi svoje stavbe in naprave priključiti na zaprti distribucijski sistemin se v tem aktu uporablja kot splošen pojem za uporabnika sistema;

33.

varovalni pas je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. V varovalnem pasu se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja distribucijskega sistema, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov zaprtega distribucijskega sistema glede na njihovo vrsto in namen;

34.

zaplinjanje oziroma uplinjanje pomeni zapolnitev plinovoda, notranje plinske napeljave, plinskih postrojenj z zemeljskim plinom.

(2)

Drugi izrazi, ki v tem aktu niso opredeljeni, pomenijo enako kot izrazi, določeni v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE, v nadaljnjem besedilu: EZ-1).

II. OPREDELITEV DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA

1. Opredelitev zaprtega distribucijskega sistema

6. člen

(opredelitev distribucijskega sistema)

(1)

Zaprt distribucijski sistem obsega distribucijski sistem od prevzemnega mesta na prenosnem sistemu do priključnega mesta uporabnika ter vse objekte in naprave, s katerimi se opravljajo sistemske storitve.

(2)

Zaprt distribucijski sistem sestavljajo:

-

distribucijski plinovodi in priključki, vključno s fitingi (npr. reducirni kosi, T-kosi), armaturami (npr. zaporni elementi, sifoni), raznimi konstrukcijami (npr. razdelilni kosi, lovilniki delcev);

-

elementi katodne zaščite (npr. anodno ležišče, merilna mesta, kabelski razvod in naprave) in

-

regulacijske, merilne in merilno regulacijske postaje.

(3)

Sestavni del zaprtega distribucijskega sistema so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prejšnjega odstavka.

(4)

Meja med zaprtim distribucijskim sistemom in notranjo plinsko napeljavo pomeni točko na koncu priključka, neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava uporabnika.

2. Pravni status zaprtega distribucijskega sistema

7. člen

(lastništvo distribucijskega sistema)

(1)

Operater zaprtega distribucijskega sistema je lastnik zaprtega distribucijskega sistema. Če operater zaprtega distribucijskega sistema ni lastnik zaprtega distribucijskega sistema ali njegovega dela, mora imeti z lastnikom sklenjeno pogodbo, na podlagi katere mu je omogočeno, da učinkovito opravlja svoje naloge po EZ-1 in tem aktu.

(2)

Priključki, kot del zaprtega distribucijskega sistema, so v lasti ali upravljanju operaterja zaprtega distribucijskega sistema.

III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE ZAPRTEGA DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE OSKRBE Z ZEMELJSKIM PLINOM

1. Zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja zaprtega distribucijskega sistema

8. člen

(splošne obveznosti operaterja zaprtega distribucijskega sistema)

(1)

Operater zaprtega distribucijskega sistema zagotavlja varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje zaprtega distribucijskega sistema z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem sistema in druge opreme, s skrbnim upravljanjem in izvajanjem nadzora nad zaprtim distribucijskim sistemom ter nadziranjem vseh posegov v varovalnem pasu distribucijskih plinovodov, skladno z vsakokrat veljavnimi pogoji ter posebnimi varnostnimi ukrepi, ki jih skladno z določbami EZ-1 predpiše minister, pristojen za energijo.

(2)

Ne glede na druge določbe tega akta operater zaprtega distribucijskega sistema izvede vse potrebne organizacijske in druge ukrepe, da omogoči čim hitrejše ugotavljanje motenj v obratovanju zaprtega distribucijskega sistema, njihovo odpravo in ukrepe za obratovanje do odprave motenj. Operater zaprtega distribucijskega sistema svojo organiziranost in delovanje opravlja tako, da lahko neprekinjeno sprejema prijave uporabnikov zaprtega distribucijskega sistema o motnjah obratovanja zaprtega distribucijskega sistema.

(3)

Operater zaprtega distribucijskega sistema je dolžan pri opravljanju svoje dejavnosti s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti obratovanja zaprtega distribucijskega sistema.

9. člen

(izvajanje aktivnosti za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja)

Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja zaprtega distribucijskega sistema je operater zaprtega distribucijskega sistema dolžan izvajati naslednje aktivnosti:

1.

vzdrževanje zaprtega distribucijskega plinovoda;

2.

redna, izredna (intervencijska) in nepredvidena popravila, adaptacije in rekonstrukcije zaprtega distribucijskega plinovoda;

3.

zaščito zaprtega distribucijskega plinovoda pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;

4.

sistemsko kontrolo zaprtega distribucijskega sistema;

5.

nadzor nad trasami in nad posegi tretjih oseb v varovalni pas zaprtih distribucijskih sistemov, skladno z vsakokrat veljavnimi pogoji ter posebnimi varnostnimi ukrepi, ki jih skladno z določbami EZ-1 predpiše minister, pristojen za energijo;

6.

seznanitev končnih odjemalcev o potrebnem obveznem izvajanju varnostnih ukrepov pri uporabi neodoriranega zemeljskega plina;

7.

servisiranje naprav in opreme.

10. člen

(zavarovanje)

Operater zaprtega distribucijskega sistema mora kot dober gospodar skleniti zavarovalne pogodbe za zavarovanje tveganj, ki so povezana z izvrševanjem izvajanja dejavnosti operaterja zaprtega distribucijskega sistema. Obseg in vsota zavarovanj morata vključevati tudi strojelomno in požarno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti operaterja za neposredno škodo, povzročeno tretjim osebam in ostala zavarovanja.

11. člen

(obveznosti uporabnikov zaprtega distribucijskega sistema)

(1)

Uporabniki zaprtega distribucijskega sistema so dolžni s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti energetskih objektov, naprav in napeljav.

(2)

Uporabniki so dolžni enkrat letno izvesti kontrolni vizualni pregled notranje plinske napeljave skladno s kontrolnim listom, ki je na voljo na spletni strani in sedežu operaterja zaprtega distribucijskega sistema. Pregled lahko po naročilu uporabnika izvede tudi pooblaščen izvajalec.

(3)

Operater zaprtega distribucijskega sistema s priključitvijo notranje plinske napeljave uporabnikov zaprtega distribucijskega sistema na zaprti distribucijski sistem ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje te napeljave.

(4)

Uporabnik zaprtega distribucijskega sistema je dolžan zagotoviti operaterju zaprtega distribucijskega sistema za izvrševanje obveznosti operaterja zaprtega distribucijskega sistema prost dostop do priključkov, regulatorjev tlaka, plinomerov oziroma merilnih naprav, korektorjev in plinskih filtrov, s katerimi upravlja operater zaprtega distribucijskega sistema.

(5)

Uporabnik zaprtega distribucijskega sistema, ki zaradi višje sile, nepredvidenih vzdrževalnih del, motenj na odjemnem mestu ali drugih razlogov ne more izvrševati pravic dostopa do zaprtega distribucijskega sistema, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti operaterja zaprtega distribucijskega sistema.

(6)

Uporabnik mora zagotoviti, da se notranja plinska napeljava uporablja na način, da niso možne motnje na drugih notranjih plinskih napeljavah in da ni motečih posledic za naprave operaterja zaprtega distribucijskega sistema.

(7)

Uporabnik mora v primeru ugotovljenih poškodb, okvar ali netesnosti priključka, distribucijskega plinovoda ali naprav iz tega člena (npr. plinomer, korektor, regulator tlaka oziroma merilna naprava) takoj obvestiti operaterja zaprtega distribucijskega sistema.

(8)

Uporabnik mora operaterju zaprtega distribucijskega sistema omogočiti dostop do naprav, ki omogočajo izpolnjevanje pravic in obveznosti operaterja zaprtega distribucijskega sistema, in sicer:

-

odčitavanje, menjava in vzdrževanje merilnih naprav;

-

vzdrževanje naprav operaterja zaprtega distribucijskega sistema;

-

evidentiranje plinskih trošil.

(9)

Uporabniki zaprtega distribucijskega sistema so dolžni s skrbnostjo dobrega gospodarja z največjo mero skrbnosti spoštovati pogodbene obveznosti (pogodba o priključitvi, pogodba o dostopu). Predvsem morajo zagotoviti, da izpolnjevanje pogodb operaterju zaprtega distribucijskega sistema ni oteženo (npr. dostop do objektov in naprav, sporočanje točnih podatkov in morebitnih sprememb pogodbenih strank), in preprečiti morebitne zlorabe sistema (na odjemnih mestih, merilnih napravah, priključkih in ostalih napravah, na katere se nanašajo navedene pogodbe), vključno s posegi tretjih oseb (npr. neupravičen odjem).

(10)

Če uporabnik zaprtega distribucijskega sistema operaterju zaprtega distribucijskega sistema ne omogoči dostopa do naprav iz tega člena oziroma operaterju zaprtega distribucijskega sistema ni omogočeno izpolnjevanje pravic in obveznosti, operater zaprtega distribucijskega sistema o tem obvesti uporabnika, lastnika oziroma imetnika soglasja. Ta je dolžan takoj po prejemu obvestila operaterju zaprtega distribucijskega sistema sporočiti stanje merilne naprave ter najkasneje v roku 15 dni od prejema obvestila kontaktirati operaterja zaprtega distribucijskega sistema ter mu omogočiti dostop do naprav zaradi izvedbe storitve oziroma omogočiti izpolnjevanje pravic in obveznosti. Če tega ne stori, operater zaprtega distribucijskega sistema začne postopek za odklop uporabnika.

12. člen

(ukrepanje v primeru ogroženosti zaprtega distribucijskega sistema)

(1)

Operater zaprtega distribucijskega sistema mora v primeru ogroženosti zaprtega distribucijskega sistema nemudoma in v najkrajšem možnem času ustrezno zavarovati sistem pred tveganji, povezanimi z varnostjo sistema, obratovanjem sistema, življenjem ali zdravjem ljudi in premoženjem, oziroma popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, do katerih pride na zaprtem distribucijskem sistemu.

(2)

Vse informacije o motnjah v delovanju, poškodbah ali okvarah na zaprtem distribucijskem sistemu ter o nenadnih dogodkih, ki lahko vplivajo na delovanje zaprtega distribucijskega sistema ali njegovega dela, mora uporabnik, ki je te dogodke zaznal, nemudoma sporočiti operaterju zaprtega distribucijskega sistema (24 ur dežurna služba Energetike) na telefonsko številko ali elektronski naslov, ki sta navedena na mesečnih računih in spletni strani operaterja zaprtega distribucijskega sistema.

13. člen

(ukrepanje v primeru poškodb, motenj in okvar)

(1)

Operater zaprtega distribucijskega sistema mora v najkrajšem možnem času popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, ki se pojavijo na zaprtem distribucijskem sistemu.

(2)

Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja zaprtega distribucijskega sistema operater zaprtega distribucijskega sistema zagotavlja službo stalne pripravljenosti 24 ur na dan in v primeru nevarnosti za premoženje in zdravje ter življenje ljudi nemudoma izvede vse možne posege na zaprtem distribucijskem sistemu.

(3)

Če pride do poškodbe, motnje ali okvare na zaprtem distribucijskem sistemu zaradi višje sile ali ravnanja tretjih oseb in operater zaprtega distribucijskega sistema ravna v skladu s tem aktom in drugimi predpisi ter splošnimi akti, ni odškodninsko odgovoren zaradi začasne omejitve ali prekinitve distribucije zemeljskega plina, če ni drugih temeljev za obstoj odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava.

2. Nadzor in zavarovanje zaprtega distribucijskega sistema

14. člen

(nadzor zaprtega distribucijskega sistema)

Operater zaprtega distribucijskega sistema zagotavlja reden nadzor nad zaprtim distribucijskim sistemom ter redno pregleduje varovalne pasove zaprtega distribucijskega sistema.

15. člen

(nadzor pri gradnji in obnovi zaprtega distribucijskega sistema)

(1)

Operater zaprtega distribucijskega sistema ima zaradi zagotovitve zanesljivega delovanja zaprtega distribucijskega sistema izključno pravico nadzora nad gradnjo oziroma obnovo zaprtega distribucijskega sistema na stroške investitorja gradnje.

(2)

Pred začetkom projektiranja ali poseganja v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor gradnje pridobiti podatke iz katastra infrastrukture.

3. Zagotavljanje uravnoteženih obratovalnih razmer v zaprtem distribucijskem sistemu

16. člen

(uravnotežene obratovalne razmere)

(1)

Operater zaprtega distribucijskega sistema skrbi za uravnotežene obratovalne razmere v zaprtem distribucijskem sistemu.

(2)

Za potrebe upravljanja zaprtega distribucijskega sistema in obračuna storitev ter ugotavljanja količin zemeljskega plina, ki je bil prevzet v zaprt distribucijski sistem oziroma predan iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih in odjemnih mestih ustrezne merilne naprave, do katerih mora imeti operater zaprtega distribucijskega sistema prost in nemoten dostop.

4. Vzdrževanje zaprtega distribucijskega sistema

17. člen

(načrti vzdrževanja)

(1)

Učinkovito vzdrževanje zaprtega distribucijskega sistema zagotavlja operater zaprtega distribucijskega sistema z izdelavo letnih načrtov vzdrževanja s popisom predvidenih del in posegov.

(2)

Če je zaradi izrednih dogodkov, na katere operater zaprtega distribucijskega sistema nima vpliva, treba izvesti določena vzdrževalna dela na zaprtem distribucijskem sistemu, se le-ta izvedejo tudi, če niso predvidena v načrtu vzdrževanja.

18. člen

(vzdrževalna dela)

(1)

Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja zaprtega distribucijskega sistema je operater zaprtega distribucijskega sistema dolžan izvajati načrtovana in druga potrebna vzdrževalna dela.

(2)

V primeru motenj ali okvar na zaprtem distribucijskem sistemu, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na njegovo varno in zanesljivo obratovanje, operater zaprtega distribucijskega sistema izvede izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega delovanja zaprtega distribucijskega sistema v najkrajšem možnem času.

(3)

Operater zaprtega distribucijskega sistema je dolžan redno vzdrževati objekte in naprave zaprtega distribucijskega sistema tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja v času dobe koristnosti distribucijskega sistema (redno vzdrževanje). Redna vzdrževalna dela zajemajo popravila na osnovnih sredstvih, ki ne pomenijo povečanja dobe koristnosti, vrednosti ali zmogljivosti osnovnih sredstev, ampak le ohranjajo zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost v predvideni dobi koristnosti.

(4)

Operater zaprtega distribucijskega sistema je dolžan izvesti posodobitve zaprtega distribucijskega sistema s tem, da ga občasno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spremeni njegovo konstrukcijo in s tem podaljša dobo obratovanja in/ali izboljša značilnosti obratovanja zaprtega distribucijskega sistema (redno investicijsko vzdrževanje). Redna investicijska vzdrževalna dela zajemajo zamenjavo ali preureditve oziroma obnovo obstoječih osnovnih sredstev, ki pomenijo povečano zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost ali podaljšanje predvidene dobe koristnosti zaprtega distribucijskega sistema.

(5)

Dela iz tega člena obsegajo predvsem:

1.

zaščito pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;

2.

preventivne preglede;

3.

popravila in rekonstrukcije zaprtega distribucijskega sistema;

4.

vzdrževanje zaprtega distribucijskega sistema;

5.

nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varovalnem pasu;

6.

servisiranje in zamenjavo opreme.

(6)

Pred izvedbo del iz tega člena, ki povzročijo začasno omejitev ali prekinitev distribucije plina, mora operater zaprtega distribucijskega sistema obvestiti uporabnike skladno z EZ-1.

(7)

Operater zaprtega distribucijskega sistema ne odgovarja za škodo, ki uporabniku zaprtega distribucijskega sistema nastane zaradi začasne omejitve ali prekinitve distribucije zemeljskega plina, če ni drugih temeljev za obstoj odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava.

(8)

V primeru izvajanja del iz tega člena na objektih in napravah, ki niso v lasti/upravljanju operaterja zaprtega distribucijskega sistema, se povračilo stroškov dogovori s pogodbo, sklenjeno z lastnikom teh naprav.

19. člen

(pravice in obveznosti pri rednih vzdrževalnih delih na zaprtem distribucijskem sistemu)

(1)

Operater zaprtega distribucijskega sistema sme začasno prekiniti distribucijo zaradi predvidenih rednih del, vzdrževanj, pregledov, rekonstrukcij, preizkusov ali kontrol meritev ter razširitve zaprtega distribucijskega sistema.

(2)

Redna dela je operater zaprtega distribucijskega sistema dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene končne odjemalce in praviloma ne v času, ko je pričakovati večjo porabo zemeljskega plina.

20. člen

(pravice in obveznosti pri izrednih nepredvidenih delih na zaprtem distribucijskem sistemu)

(1)

V primeru okvar na zaprtem distribucijskem sistemu, vključno s priključkom, ki nastanejo zaradi razlogov, na katere operater zaprtega distribucijskega sistema ne more vplivati in povzročijo motnje v delovanju zaprtega distribucijskega sistema, mora operater zaprtega distribucijskega sistema v najkrajšem možnem času izvesti izredna nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja zaprtega distribucijskega sistema oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka lahko operater zaprtega distribucijskega sistema, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, za čimprejšnjo vzpostavitev nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov začasno omeji ali prekine distribucijo zemeljskega plina.

21. člen

(predvidena dela na zaprtem distribucijskem sistemu)

(1)

Predvidena dela je operater zaprtega distribucijskega sistema dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene uporabnike zaprtega distribucijskega sistema. Za izbiro primernega časa lahko operater zaprtega distribucijskega sistema od uporabnikov zaprtega distribucijskega sistema zahteva podatke o predvideni uporabi zaprtega distribucijskega sistema.

(2)

Operater zaprtega distribucijskega sistema mora o predvidenem odklopu pravočasno obvestiti uporabnika in/ali končnega odjemalca v pisni obliki ali na drug oseben način skladno z določbami 9. oddelka IV. poglavja tega akta.

(3)

Če je operater zaprtega distribucijskega sistema pozvan, da izvede na zaprtem distribucijskem sistemu določena dela zaradi potrebe tretjih oseb, izvede ta dela na njihove stroške po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na uporabnike zaprtega distribucijskega sistema. Operater zaprtega distribucijskega sistema o izvedbi del sklene ustrezno pogodbo.

(4)

Sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka je pogoj za izvedbo del iz prejšnjega odstavka. Pogodba mora določati tudi odgovornost glede stroškov v povezavi z motnjami pri oskrbi, do katerih lahko pride zaradi izvedbe del.

5. Tehnične zahteve za zaprti distribucijski sistem

22. člen

(splošne določbe)

(1)

Pri umeščanju v prostor, projektiranju in graditvi objektov, ki sestavljajo zaprti distribucijski sistem, kot tudi pri njihovem opremljanju z napravami, preskušanju, obratovanju in obnavljanju, je treba upoštevati najboljše ekonomsko še upravičene rešitve in tehnologije, tako da so v največji možni meri zagotovljene varnost, zanesljivost in učinkovitost zaprtega distribucijskega sistema.

(2)

Pri izvajanju aktivnosti iz prejšnjega odstavka se zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov in drugih elementov zaprtega distribucijskega sistema uporabljajo tudi Tehnične zahteve operaterja zaprtega distribucijskega sistema, ki so objavljene na spletni strani operaterja zaprtega distribucijskega sistema.

23. člen

(opustitev obratovanja dela zaprtega distribucijskega sistema)

(1)

Če del zaprtega distribucijskega sistema ni potreben za izvajanje distribucije zemeljskega plina, ga lahko operater zaprtega distribucijskega sistema opusti.

(2)

Operater zaprtega distribucijskega sistema opustitev dela zaprtega distribucijskega sistema izvede tako, da:

-

opuščenega dela zaprtega distribucijskega sistema fizično ne odstrani, temveč ga z ustreznimi tehničnimi ukrepi zavaruje in s tem omogoči njegovo ohranitev v čim večji meri ali

-

fizično odstrani opuščeni del zaprtega distribucijskega sistema, če je odstranitev potrebna zaradi izvedbe dopustnih in načrtovanih prostorskih ureditev oziroma zaradi varovanja okolja. V primeru opuščenega priključka soglasje lastnika priključka ni potrebno.

(3)

Priključek, ki ga operater zaprtega distribucijskega sistema opusti in fizično odstrani, se praviloma prekine na priključnem mestu na omrežju. Pri tem je treba odstraniti tudi vse vidne dele priključka v oziroma na objektu ali stavbi. Odstranitev izvede operater zaprtega distribucijskega sistema, stroške odstranitve pa nosi lastnik priključka, ki je zahteval odstranitev.

(4)

Operater zaprtega distribucijskega sistema v katastru infrastrukture izvede spremembo iz tega člena. Opuščeni del zaprtega distribucijskega sistema ni več sestavni del distribucijskega sistema.

6. Posegi v varovalni pas plinovoda, ki je del zaprtega distribucijskega sistema

24. člen

(prostorsko načrtovanje v varovalnem pasu zaprtega distribucijskega sistema)

(1)

Pri pripravi smernic prostorskega načrtovanja operater zaprtega distribucijskega sistema upošteva tehnične zahteve, ki jih določajo predpisi, standardi in Tehnične zahteve operaterja zaprtega distribucijskega sistema.

(2)

Operater zaprtega distribucijskega sistema pri pripravi Tehničnih zahtev operaterja zaprtega distribucijskega sistema določi tudi morebitne posebne varnostne ukrepe v varovalnem pasu zaprtega distribucijskega plinovoda.

25. člen

(posegi v prostor v varovalnem pasu zaprtega distribucijskega sistema)

(1)

Za izvedbo kakršnegakoli posega v območju varovalnega pasu zaprtega distribucijskega sistema mora investitor ali izvajalec dobiti pisno soglasje operaterja zaprtega distribucijskega sistema.

(2)

Pred začetkom projektiranja ali izvajanja posega v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor posega pridobiti potrebne podatke o legi plinovoda iz evidence infrastrukture operaterja zaprtega distribucijskega sistema. Če projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje načrtuje oziroma izvede dela brez soglasja operaterja zaprtega distribucijskega sistema iz prejšnjega odstavka ali v nasprotju z njim, investitor odškodninsko odgovarja operaterju zaprtega distribucijskega sistema in uporabnikom zaprtega distribucijskega sistema za nastalo škodo.

26. člen

(prestavitev dela zaprtega distribucijskega sistema)

(1)

Prestavitev dela zaprtega distribucijskega sistema je prestavitev distribucijskega plinovoda oziroma objekta, ki sestavlja zaprti distribucijski sistem skupaj s sistemom povezanih naprav.

(2)

Če je zaradi načrtovane gradnje ali drugega posega potrebna prestavitev dela zaprtega distribucijskega sistema, za katero je treba pridobiti samostojno gradbeno dovoljenje, mora za to prestavitev v imenu operaterja zaprtega distribucijskega sistema in za svoj račun investitor načrtovane gradnje ali drugega posega pridobiti gradbeno dovoljenje za prestavljeni del zaprega distribucijskega sistema.

(3)

Operater zaprtega distribucijskega sistema izda soglasje za prestavitev zaprtega distribucijskega sistema, ko mu investitor predloži popolno projektno dokumentacijo in podpisano pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij iz poglavja III. Tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje zaprtega distribucijskega sistema z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe z zemeljskim plinom tega akta. Po izdaji soglasja za prestavitev zaprtega distribucijskega sistema izda operater zaprtega distribucijskega sistema tudi soglasje za poseg v varovalnem pasu, zaradi katerega je treba zaprti distribucijski sistem predhodno prestaviti.

(4)

Investitor iz prejšnjega odstavka mora v imenu operaterja zaprtega distribucijskega sistema in na svoj račun pridobiti vse potrebne stvarne in druge pravice na nepremičninah, na katerih bo zgrajen nadomestni distribucijski sistem. Pred zaplinitvijo nadomestnega distribucijskega sistema je treba zagotoviti, da je v zemljiško knjigo vpisana služnost obratovanja, vzdrževanja in nadzora nadomestnega distribucijskega sistema v korist operaterja zaprtega distribucijskega sistema za čas trajanja distribucijskega sistema za vso nadomestno traso distribucijskega sistema.

(5)

Pred zaplinitvijo nadomestnega distribucijskega sistema mora investitor pridobiti in operaterju zaprtega distribucijskega sistema predložiti vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere bo omogočeno obratovanje zaprtega distribucijskega sistema skladno s predpisi takoj po vključitvi nadomestnega distribucijskega sistema v obstoječi zaprti distribucijski sistem, med drugim uporabno dovoljenje prestavljenega dela distribucijskega plinovoda ali zapisnik strokovnega tehničnega pregleda brez zadržkov, geodetski posnetek izvedenega stanja, dokazilo o vpisu objekta v kataster infrastrukture in dokazilo o zanesljivosti objekta.

(6)

Investitor nadomestnega zaprtega distribucijskega sistema in operater zaprtega distribucijskega sistema v roku 30 dni po zaplinitvi nadomestnega distribucijskega sistema skleneta dogovor (primopredajo), s katerim investitor nadomestnega distribucijskega sistema brezplačno izroči v last in posest nadomestni distribucijski sistem operaterju zaprtega distribucijskega sistema. Operater distribucijskega sistema investitorju sočasno brezplačno izroči v last in posest tisti del distribucijskega sistema, ki je bil nadomeščen z nadomestnim distribucijskim sistemom.

(7)

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izvedbo posebnih varnostnih ukrepov, ki jih je v primeru posega v varovalni pas zaprtega distribucijskega sistema treba predvideti skladno s predpisom, ki ureja pogoje poseganja v varovalni pas distribucijskega sistema.

27. člen

(izvajanje del v varovalnem pasu zaprtega distribucijskega sistema)

Najmanj deset dni pred začetkom izvajanja kakršnihkoli del, ki lahko vplivajo na varno obratovanje distribucijskega sistema, na območju varovalnega pasu distribucijskega sistema, mora investitor ali izvajalec del predložiti operaterju zaprtega distribucijskega sistema:

-

pisno prijavo začetka del z navedbo datuma njihovega začetka in predvidene dinamike;

-

pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je za izvedbo del potrebno;

-

naročilo za zakoličbo obstoječih plinovodov distribucijskega sistema;

-

naročilo za nadzor operaterja zaprtega distribucijskega sistema ali njegove terenske službe in

-

podatke o izvajalcu ter odgovornem vodji del.

28. člen

(nedovoljeni posegi v varovalni pas distribucijskega sistema)

(1)

Če operater zaprtega distribucijskega sistema ugotovi, da je prišlo do posega v varovalni pas v nasprotju s predpisi, ki urejajo posege v varovalni pas, ali tem aktom, lahko takoj neposredno prepove izvajanje del v zvezi s tem posegom osebam, ki jih izvajajo in o tem obvesti državne organe, pristojne za ukrepe v zvezi z nedovoljenimi posegi v prostor.

(2)

Operater zaprtega distribucijskega sistema ravna skladno s prejšnjim odstavkom tudi, če se sicer dovoljena dela v varovalnem pasu izvajajo v nasprotju s predpisi, ki urejajo posege v varovalni pas, tem aktom, pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij iz 29. člena tega akta oziroma zahtevami operaterja distribucijskega sistema.

29. člen

(pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij, stroški posega v varovalni pas distribucijskega sistema)

(1)

Investitor ali izvajalec del v varovalnem pasu zaprtega distribucijskega sistema nosi vse stroške, ki jih povzroči operater zaprtega distribucijskega sistema z umeščanjem v prostor, načrtovanjem in izvedbo teh del.

(2)

Stroški iz prejšnjega odstavka obsegajo tako neposredne stroške teh del, kot so stroški izvedbe posebnih varnostnih ukrepov ali prestavitve plinovoda distribucijskega sistema, bodisi da jih izvede investitor oziroma izvajalec del bodisi operater distribucijskega sistema, kot tudi posredne stroške, ki nastanejo operaterju zaprtega distribucijskega sistema v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucijskega sistema.

(3)

Stroške v zvezi z deli v varovalnem pasu zaprtega distribucijskega sistema sestavljajo tudi vrednost storitev in del, ki jih izvaja operater zaprtega distribucijskega sistema v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucijskega sistema, kot so strokovno delo v zvezi s soglasji, nadzor nad izvajanjem del in podobno.

(4)

Če je za izvedbo posega v varovalnem pasu zaprtega distribucijskega sistema treba prestaviti distribucijski plinovod, sestavljajo stroške, ki jih nosi investitor, tudi vsi stroški, povezani s to prestavitvijo, vključno z izpihanim plinom ter vključno z morebitnimi obveznostmi do uporabnikov sistema v zvezi s tem.

(5)

V zvezi z medsebojnimi razmerji, vključno plačilom stroškov posega v varovalnem pasu distribucijskega sistema, skleneta investitor oziroma izvajalec del ter operater zaprtega distribucijskega sistema pogodbo, s katero uredita medsebojna razmerja, vključno s plačilom teh stroškov ter nadalje, z ustreznim zavarovanjem obveznosti investitorja oziroma izvajalca del.

(6)

Operater zaprtega distribucijskega sistema lahko izda soglasje za poseg v varovalnem pasu zaprtega distribucijskega sistema tudi, če pogodba iz prejšnjega odstavka ni bila sklenjena.

IV. POGOJI IN NAČIN PRIKLJUČITVE NA ZAPRTI DISTRIBUCIJSKI SISTEM

1. Pravica do priključitve

30. člen

(pogoji za priključitev)

(1)

Pravico do priključitve na zaprti distribucijski sistem ima vsaka oseba, ki je lastnik stavbe ali jo namerava zgraditi in ima ali bo imela na tej stavbi naprave, z uporabo katerih bo postala uporabnik, in se nahajajo znotraj geografskega območja zaprtega distribucijskega sistema, na katerem je bil pridobljen status zaprtega distribucijskega sistema.

(2)

Pravica do priključitve na določenem priključnem mestu z določenim priključkom se pridobi z dokončnostjo soglasja za priključitev in ob izpolnjevanju pogojev, navedenih v soglasju za priključitev, izvršuje pa se na način, določen v pogodbi o priključitvi in soglasju za priključitev.

(3)

Pravica do priključitve preneha, če preneha soglasje za priključitev, po sklenitvi pogodbe o priključitvi pa, če preneha veljati ta pogodba.

(4)

Pravica do priključitve preneha tudi v trenutku, ko operater zaprtega distribucijskega sistema skladno z EZ-1 in tem aktom trajno odklopi uporabnika sistema.

31. člen

(število odjemnih mest na priključku)

(1)

Na enem priključku je lahko priključenih eno ali več odjemnih mest.

(2)

Na en priključek je lahko priključenih več odjemnih mest, če je v stavbi več poslovnih prostorov oziroma posameznih zaključenih funkcionalnih delov stavbe ali naprav.

(3)

Vsako odjemno mesto mora biti opremljeno z merilno napravo, katere velikost in tip odobri operater zaprtega distribucijskega sistema.

(4)

Na enem odjemnem mestu so lahko priključeni le stavbe, deli stavbe in naprave enega odjemalca.

(5)

Če je odjemno mesto v skupni lasti več oseb ter namenjeno skupni oskrbi ene ali več stavb z več posameznimi funkcionalno zaključenimi deli, se te osebe obravnavajo kot en končni odjemalec.

2. Priključitev

32. člen

(vloga za izdajo soglasja)

(1)

Pred pričetkom gradnje priključkov in notranjih plinskih napeljav, ki se jih priključuje na zaprti distribucijski sistem, mora investitor oziroma lastnik stavbe pridobiti soglasje za priključitev.

(2)

Operater zaprtega distribucijskega sistema izda soglasje za priključitev na podlagi pisne vloge.

(3)

V pisni vlogi je treba navesti in priložiti:

1.

ime in priimek oziroma firma in naslov investitorja oziroma lastnika;

2.

želeno lokacijo priključnega mesta na omrežju in priključnega mesta uporabnika;

3.

namen uporabe priključka;

4.

največji pretok priključka (Nm3/h);

5.

predvideno moč trošil v kW;

6.

predviden letni odjem zemeljskega plina v kWh;

7.

predviden začetek uporabe priključka in trajanje uporabe priključka;

8.

predvideno distribucijsko zmogljivost v kWh/dan, če operater zaprtega distribucijskega sistema potrebuje te podatke za oceno ekonomske upravičenosti priključitve;

9.

dokazilo o lastništvu – izpisek iz zemljiške knjige;

10.

kopijo gradbenega dovoljenja za stavbo v primerih, ko je to zahtevano v skladu z zakonodajo, ki ureja graditev objektov;

11.

projekt za izvedbo distribucijskega plinovoda v primeru gradnje ali prestavitve plinovoda zaprtega distribucijskega sistema na zahtevo tretje osebe.

(4)

Za priključitev stavb in posameznih delov stavb oziroma objektov, za katere po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, je treba pisni vlogi iz prejšnjega odstavka namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stavbe.

(5)

Pisni vlogi iz tretjega odstavka tega člena je treba priložiti tudi dokazilo o lastništvu oziroma soglasje lastnika zemljišča, po katerem bo priključek potekal, da soglaša z ustanovitvijo ustrezne služnosti za priključek. Nadalje je treba priložiti ustrezna soglasja morebitnih solastnikov ali pisno izjavo, s katero vlagatelj (lastnik stavbe oziroma objekta) izjavlja, da je pridobil vsa soglasja morebitnih solastnikov stavbe, delov stavbe in obstoječih plinskih napeljav (priključek in notranje plinske napeljave), na katere bo predvidena priključitev vplivala.

(6)

Če gradnjo distribucijskih plinovodov ali priključkov izvaja operater zaprtega distribucijskega sistema v svojem imenu in za svoj račun in mora vsa potrebna soglasja pridobiti operater zaprtega distribucijskega sistema, osebi iz prvega odstavka tega člena ni treba priložiti tistih soglasij in prilog iz tega člena, ki jih v takem primeru ureja operater zaprtega distribucijskega sistema v svojem imenu in za svoj račun, razen izjav oziroma soglasij iz prejšnjega odstavka.

33. člen

(obrazložitev vloge)

(1)

Vlagatelj lahko vlogo za izdajo soglasja za priključitev poda sam ali po pooblaščencu, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja za priključitev. V tem primeru je treba pisni vlogi za izdajo soglasja za priključitev priložiti tudi pooblastilo, ki pa ne velja za podpis pogodbe o priključitvi, za podpis katere se zahteva novo pooblastilo, izdano po datumu dokončnosti soglasja za priključitev.

(2)

V primeru izdaje soglasja za priključitev za stavbo, ki je v solastnini ali skupni lastnini dveh ali več oseb, oziroma za skupne dele v stavbi z več poslovnimi enotami, ki so v solastnini dveh ali več etažnih lastnikov, ti solastniki oziroma etažni lastniki za izdajo soglasja za priključitev, pooblastijo pooblaščenca, ki poda vlogo za izdajo soglasja za priključitev in zastopa solastnike oziroma etažne lastnike v postopku izdaje soglasja za priključitev.