TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje delno spremenita tako, da se ugotovi nezakonitost sklepa tožene stranke št. 1007-66/2011/14(1502-03) z dne 10. 11. 2011 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 10051-1234/2011/2 z dne 21. 12. 2011.

V ostalem se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Delodajalec v sodnem postopku ne more širiti obsega prvotne obdolžitve in opredelitve (dejanskih) razlogov iz odpovedi. Tudi sodišče ne sme preseči tega opisa. Izven opisa naklepnih ravnanj tožena stranka tožnici ne očita (tudi) nepravilnosti, ki se nanašajo na nevestno oziroma malomarno delo, ali nepravilnosti v krivdni obliki (hujše) malomarnosti, ki bi jo izrecno opredelila, ali bi dovolj jasno izhajala iz opisa očitanih dejanj oziroma nepravilnosti v izredni odpovedi. Edini okvir in bistvo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici je torej le v očitku naklepnih ravnanj z opisom, ki se nanaša na znake (kaznivih dejanj) poneverbe in neupravičene uporabe ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin in ne zamude pri odvodu gotovine za pologe ter zamuda pri evidentiranju nakazil gotovine. Zato sta nižji sodišči s presojo, da je tožnici mogoče očitati tudi kršitve nevestnega dela, ki ga v dejanskem opisu očitanih kršitev v izredni odpovedi ni, presegli okvir izredne odpovedi in v tem delu zmotno uporabili materialno pravo. Na ta način sta v sodnem postopku dopolnjevali razloge izredne odpovedi in ugotavljali kršitve in krivdno obliko kršitev, ki ju v odpovedi ni oziroma jo sama odpoved celo izrecno izključuje.