TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni:

- v 6. alineji III. točke izreka, tako da je nasprotni udeleženec dolžan dovoliti predlagatelju vpogled v konto kartico družbenika nasprotnega udeleženca A. A. od leta 2015 dalje, zahteva za vpogled v to konto kartico od leta 2001 do 2014, z omogočanjem fotokopiranja in posredovanja kopij, pa se zavrne;

- v 8. alineji III. točke izreka, tako da je nasprotni udeleženec dolžan dovoliti predlagatelju vpogled v konto kartico družbenice nasprotnega udeleženca B. B. od leta 2009 dalje, zahteva za vpogled v to konto kartico za leti 2007 in 2008, z omogočanjem fotokopiranja in posredovanja kopij, pa se zavrže;

- v 13. alineji III. točke izreka, tako da se zavrne zahteva, da je nasprotni udeleženec dolžan dovoliti predlagatelju vpogled, z omogočanjem fotokopiranja in posredovanja kopij, v poročilo o dogovoru med družbenikoma nasprotnega udeleženca A. A. in predlagateljem v letu 2007, o izstopu družbenice nasprotnega udeleženca, B. B., iz nasprotnega udeleženca;

- v 15. alineji III. točke izreka, tako da se zavrne zahteva, da je nasprotni udeleženec dolžan dovoliti predlagatelju vpogled, z omogočanjem fotokopiranja in posredovanja kopij, v pojasnila glede zaključnega računa za leto 2019, in sicer tudi: - splošno obrazložitev pogojev, v katerih je posloval nasprotni udeleženec v letu 2019; - kaj je vplivalo na poslovni izid; - predlog delitve dobička z obrazložitvijo; - načrt poslovanja glede na rezultate v letu 2019 v prihodnjem s predlogi sprememb in rešitev; - komentar kazenskega postopka, ki se vodi pod opr. št. I K 59024/2018, s predložitvijo naslednjih dokumentov: 1. konto kartice odvetniške družbe A. o. p., d. o. o. od leta 2014 dalje z računi te družbe, ki so bili izstavljeni in zavedeni v predloženih konto karticah; 2. konto kartice odvetnika C. C. in odvetnice D. D. od leta 2018 dalje z računi slednjih, ki so bili izstavljeni in zavedeni v predloženih konto karticah, z obrazložitvijo prilivov;

- v 16. alineji III. točke izreka, tako da se zavrne zahteva, da je nasprotni udeleženec dolžan dovoliti predlagatelju vpogled, z omogočanjem fotokopiranja in posredovanja kopij, v pojasnila glede zaključnega računa za leto 2020, in sicer podrobno tudi: 1. o vzrokih, ki so pripeljali do tako drastičnega znižanja prihodkov, 2. vzrok zmanjšanja zaposlenih s posebno obrazložitvijo, kako se je to odražalo na poslovanju in posebej obrazložitev, če to omogoča normalno poslovanje in zakaj to ni bilo izvedeno že prej, če je takšna usmeritev optimalna, 3. kje so razlogi – zakonska podlaga za povečanje povprečne mesečne plače za 5% na mesec;

- v IV. točki izreka spremeni tako, da je nasprotni udeleženec v 15. dneh dolžan povrniti stroške postopka predlagatelja v znesku 1.899,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

II. V preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Postopek po 513. členu ZGD-1 je nepravdni postopek, v skladu z 42. členom ZNP-1 pa je določena smiselna uporaba določil ZPP tj. v skladu z nameni in cilji postopka. V sodni praksi Vrhovnega sodišča se je izoblikovalo načelno stališče, da prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah, zlasti če udeleženci postopka v vabilu na narok niso bili opozorjeni na to, da naj bi šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena ZPP. Sploh pa pritožba napačno tolmači prekluzijo, ko navaja, da sodišče ne bi smelo upoštevati vloge, dane na prvem naroku. Čeprav drži, da je vlaganje vlog na naroku nezaželena praksa, je vseeno treba upoštevati, da stranka na prvem naroku še vedno lahko navaja nova dejstva in dokaze. Ker je predlagatelj nove navedbe podal na prvem naroku (čeprav v pisni obliki), zato ni prišlo do prekršitve pravil o prekluziji. Takšna kršitev bi bila zgolj relativne narave (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zanjo mora biti izkazan vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe, ki ga po presoji višjega sodišča pritožnik ni uspel izkazati.

Načelo prepovedi odločanja o isti stvari je nepravdnih postopkih sicer bolj ohlapno kot v pravdnih postopkih. V poštev pride le, če je predlog identičen prvemu in ima tudi enako pravno in dejansko podlago.

Pravica družbenika do informacij o zadevah družbe je v zakonu zastavljena široko. Omejiti jo je mogoče, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo (drugi odstavek 512. člena ZGD-1). Zahtevo je mogoče zavrniti tudi iz splošnih razlogov kot sta nezmožnost izpolnitve ali zloraba pravice. V primeru, da iz predloga izhaja, da družba z določenimi informacijami ali listinami ne razpolaga oziroma z njimi ni povezana, se taka zahteva zavrne. Kadar pa družbenik ponovno zahteva informacije ali listine, ki so mu že bile posredovane pa to predstavlja zlorabo pravic.