Nalaganje dokumenta...
Državnopravobranilski red
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 8-230/2015, stran 530 DATUM OBJAVE: 6.2.2015
VELJAVNOST: od 21.2.2015 do 19.5.2017 / UPORABA: od 21.2.2015 do 19.11.2017
RS 8-230/2015
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 20.11.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
230. Državnopravobranilski red
Na podlagi drugega odstavka 4. člena in šestega odstavka 5. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13) generalni državni pravobranilec, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, izdaja
D R Ž A V N O P R A V O B R A N I L S K I R E D
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Državnopravobranilski red (v nadaljnjem besedilu: DPR) ureja:
-
notranjo organizacijo dela,
-
poslovanje v zadevah pravobranilske uprave,
-
pisarniško poslovanje,
-
druga vprašanja, če zakon tako določa.
(2)
Z izvajanjem določb DPR se zagotavljajo pogoji za zakonito, strokovno pravilno, vestno in učinkovito delovanje državnega pravobranilstva.
2. člen
Za izvajanje DPR so odgovorni generalni državni pravobranilec, namestnik generalnega državnega pravobranilca in generalni sekretar. Za potrebe izvajanja DPR generalni državni pravobranilec izdaja odredbe in navodila.
3. člen
(1)
Določbe DPR, ki se nanašajo na obrazce, žige, štampiljke, podpisovanje, dokumentarno gradivo, druge dokumente, številčenje, spise v vpisnikih in pravila pisarniškega poslovanja, se smiselno uporabljajo tudi za dokumente, ki se pošiljajo z uporabo naprav za prenos besedila, elektronske pošte ali drugih sredstev telekomunikacijske in informacijske tehnologije, pri katerih se namesto papirja uporablja nosilec podatkov, ki omogoča ustrezno pregledovanje in hrambo.
(2)
Če z DPR ni drugače določeno, se za pisarniško poslovanje državnega pravobranilstva smiselno uporabljajo uredba, ki ureja upravno poslovanje, pravilnik, ki ureja izvrševanje uredbe o upravnem poslovanju, in pravilniki, ki urejajo elektronsko poslovanje.
4. člen
(1)
Državni pravobranilci in pomočniki državnega pravobranilca (v nadaljnjem besedilu: pravobranilec) opravljajo funkcijo v skladu z zakonom, ki ureja državno pravobranilstvo in drugimi zakoni.
(2)
Pravobranilci se morajo vselej vesti tako, da varujejo samostojnost, ugled in dostojanstvo svoje službe.
(3)
Generalni državni pravobranilec sprejme navodilo, s katerim določi poklicne in osebne etične zapovedi pravobranilcev.
5. člen
(1)
Javni uslužbenci državnega pravobranilstva (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) so:
-
uradniki, ki na državnem pravobranilstvu opravljajo naloge, ki spadajo v delovno področje državnega pravobranilstva;
-
uradniki na položaju in uradniki, ki na državnem pravobranilstvu opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela;
-
javni uslužbenci na strokovno-tehničnih delovnih mestih, ki na državnem pravobranilstvu opravljajo administrativno – tehnično delo.
(2)
Javni uslužbenci se morajo vselej vesti tako, da varujejo ugled državnega pravobranilstva.
(3)
Generalni državni pravobranilec sprejme navodilo, s katerim določi poklicne in osebne etične zapovedi javnih uslužbencev.
II. poglavje
OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
6. člen
(1)
Državno pravobranilstvo o svojem delu ažurno in transparentno obvešča javnost, in sicer v skladu z zakonom, ki ureja medije, zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pri čemer ravna v skladu z določbami, ki urejajo tajnost postopkov oziroma njihovih posameznih delov, in upošteva splošne zahteve po spoštovanju nepristranskosti sodstva in posledično nekomentiranju nepravnomočno končanih sodnih postopkov.
(2)
Državno pravobranilstvo o svojem delu obvešča javnost:
-
na spletni strani državnega pravobranilstva,
-
s sporočili za javnost in na novinarskih konferencah,
-
z odgovori na novinarska vprašanja in z odgovori na vprašanja ostalih zainteresiranih javnosti,
-
z letnim poročilom,
-
v sredstvih javnega obveščanja, publikacijah in glasilih,
-
na drug ustrezen način.
(3)
Državno pravobranilstvo pri obveščanju javnosti medijem zagotavlja enake možnosti informiranja. Glede na naravo in pomen zadeve lahko sporočila in podatke, ki so pisno posredovani posameznim medijem, objavi v obliki, ki je dostopna drugim medijem in javnosti.
(4)
Vsako obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost, tajnost in druge zakonite interese strank ter drugih udeležencev v postopku, ugled in samostojnost državnega pravobranilstva in ne škoduje interesom postopka.
(5)
Za spremljanje sredstev javnega obveščanja in obveščanje javnosti skrbi generalni državni pravobranilec, predstavnik za odnose z javnostmi oziroma druga oseba, ki jo za to pooblasti generalni državni pravobranilec.
III. poglavje
POSLOVANJE S STRANKAMI IN Z DRUGIMI OSEBAMI
7. člen
(1)
Poslovni čas državnega pravobranilstva je od ponedeljka do četrtka od 9. do 15.30 ure in v petek od 9. do 14.30 ure.
(2)
Državno pravobranilstvo ima premakljiv začetek in konec delovnega časa. Začetek delovnega časa državnega pravobranilstva je od ponedeljka do petka med 7. in 9. uro, konec delovnega časa pa med 15.30 in 17. uro oziroma v petek med 14.30 in 16. uro.
(3)
Obvezna prisotnost pravobranilcev in javnih uslužbencev je od 9. do 15.30 ure, v petek pa do 14.30 ure.
(4)
Nujne zadeve in že začete obravnave, naroki oziroma ogledi, katerih preložitev bi povzročila večje stroške ali zavlačevanje postopka, se opravijo, ne glede na trajanje delovnega časa.
(5)
Generalni državni pravobranilec lahko določi posameznemu pravobranilcu ali javnemu uslužbencu drugačen razpored delovnega časa, če to zahteva ali dopušča nemoteno opravljanje dela državnega pravobranilstva.
(6)
Na delovna dneva 24. in 31. decembra je poslovni čas državnega pravobranilstva od 8. do 13. ure.
8. člen
(1)
Pravobranilci poslujejo z nasprotnimi strankami neposredno ali pisno v okviru svojih pristojnosti v postopkih pred sodišči in upravnimi organi ter na državnem pravobranilstvu.
(2)
Pravobranilec ali po njegovi odredbi strokovni sodelavec mora zagotoviti, da se vsako poslovanje pravobranilca iz prejšnjega odstavka zabeleži v spisu.
9. člen
Pravobranilci in javni uslužbenci pri stikih s fizičnimi in pravnimi osebami ne smejo izražati svojega osebnega mnenja o pravilnosti odločitev ali dejanj in tudi ne dajati izjav o verjetnem izidu posamezne zadeve oziroma o predvidenih ali načrtovanih ukrepih.
IV. poglavje
PROSTORI IN OPREMA
10. člen
Državno pravobranilstvo posluje na sedežu v Ljubljani in na zunanjih oddelkih v Celju, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju.
11. člen
(1)
S hišnim redom se določi način uporabe delovnih in drugih prostorov državnega pravobranilstva, čas zadrževanja zaposlenih v zgradbi, razpolaganja s ključi vhodnih vrat, ukrepe za vzdrževanje reda in čistoče v zgradbi, ukrepe za zagotavljanje varnosti zgradbe in oseb v zgradbi, način dostopa obiskovalcev, uporabo pripadajočega zemljišča in zgradbi pripadajočih parkirnih prostorov.
(2)
Hišni red izda generalni državni pravobranilec.
12. člen
(1)
Ob vhodu v zgradbo, v kateri ima državno pravobranilstvo svoje prostore, mora biti na pročelju zgradbe pritrjena tabla velikosti 60 x 40 cm, na vrhu katere je državni grb Republike Slovenije, nato napis »Republika Slovenija« in pod njim naziv državnega pravobranilstva, pri zunanjih oddelkih pa tudi označba, da gre za zunanji oddelek.
(2)
Na vhodnih vratih v posamezne prostore v zgradbi, v katerih delajo generalni državni pravobranilec, namestnik generalnega državnega pravobranilca, vodja oddelka, državni pravobranilci, in pomočniki državnih pravobranilcev, mora biti pritrjena pravokotna ploščica z imenom in priimkom ter funkcijo.
(3)
Na vhodnih vratih v posamezne prostore v zgradbi, v katerih delajo javni uslužbenci, morajo biti pritrjeni napisi, iz katerih je razvidno, katera dela se pretežno opravljajo v prostorih, kot so vložišče, urad generalnega državnega pravobranilca, vpisnik, strojepisnica, finančno računovodska služba ter imena in priimki javnih uslužbencev. Pri generalnem sekretarju in vodjih služb pa se poleg imena in priimka zapiše tudi položaj.
(4)
Vsa vhodna vrata iz drugega in tretjega odstavka tega člena so oštevilčena.
13. člen
Na dvojezičnih območjih so vsi napisi tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
14. člen
V uradu generalnega državnega pravobranilca in v uradih zunanjih oddelkov je nameščen grb Republike Slovenije.
15. člen
(1)
Za izdelavo posameznih dokumentov in listin se uporabljajo predloge.
(2)
Predloge so sestavni del informacijskega sistema za podporo delovanju državnega pravobranilstva.
(3)
Za posamezna pisarniška opravila, ki se opravljajo z uporabo informacijskega sistema, mora biti v okviru predlog omogočen izpis vseh podatkov, ki jih je iz informacijskega sistema možno zajeti v predlogo.
16. člen
(1)
Vsi izhodni dokumenti morajo biti zaradi pristnosti in verodostojnosti opremljeni z žigom državnega pravobranilstva in podpisom pristojne osebe.
(2)
Žig državnega pravobranilstva je okrogle oblike, v sredini žiga je grb Republike Slovenije, v zunanjem krogu vsebuje naziv »Republika Slovenija«, pod njim v notranjem krogu pa naziv »Državno pravobranilstvo«. Sedež državnega pravobranilstva (samo kraj) je izpisan na notranjem krogu spodnje strani žiga, pod njim pa je številka žiga.
(3)
Za posebne primere, v katerih bi bil žig iz prejšnjega odstavka po velikosti neustrezen, se lahko uporablja mali žig.
17. člen
Za mehanično odtiskovanje naziva državnega pravobranilstva ter kratke zaznamke, označbe in odredbe se uporabljajo štampiljke, ki jih določi generalni državni pravobranilec.
18. člen
V žigih, malih žigih in štampiljkah, ki jih uporabljajo zunanji oddelki državnega pravobranilstva, mora biti tudi označba zunanjega oddelka.
19. člen
(1)
Državno pravobranilstvo vodi evidenco žigov.
(2)
Žige in štampiljke hrani in za njih odgovarja javni uslužbenec, ki jih pri delu uporablja.
20. člen
Žigi in štampiljke se naročajo pri izbranem ponudniku, v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
21. člen
(1)
Kot žig državnega pravobranilstva v elektronski obliki se uporablja varen elektronski podpis državnega pravobranilstva, overjen s kvalificiranim potrdilom.
(2)
Uporaba žiga državnega pravobranilstva v elektronski obliki ni potrebna, če je dokument varno elektronsko podpisan in overjen s kvalificiranim potrdilom pravobranilca ali javnega uslužbenca.
22. člen
Pravobranilci in javni uslužbenci imajo službeno izkaznico (v nadaljnjem besedilu: uradna izkaznica), s katero se izkažejo pri izvajanju pravobranilske funkcije.
23. člen
Pravobranilci so pri udeležbi na glavnih obravnavah in narokih na sodiščih oblečeni v pravobranilsko togo.
V. poglavje
ORGANIZACIJA IN POSLOVANJE DRŽAVNEGA PRAVOBRANILSTVA
1. Notranja ureditev
24. člen
Notranjo organizacijo državnega pravobranilstva določi generalni državni pravobranilec z navodili, odredbami in drugimi internimi akti v skladu z zakonom in DPR.
25. člen
(1)
Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljnjem besedilu: akt) izda generalni državni pravobranilec.
(2)
Akt ureja:
-
notranjo organizacijo državnega pravobranilstva;
-
sistemizacijo uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest, s katero so določeni opisi nalog na posameznih delovnih mestih;
-
pogoje za zasedbo delovnih mest ter strukturo vseh uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah;
-
druge pravice in obveznosti javnih uslužbencev.
(3)
Notranja organizacija državnega pravobranilstva se določi glede na obseg dela, število pravobranilcev in število javnih uslužbencev.
26. člen
(1)
Državno pravobranilstvo opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sedežu in na zunanjih oddelkih.
(2)
Generalni državni pravobranilec lahko zaradi specializacije, učinkovitosti ali usklajenega delovanja na določenih področjih na sedežu oblikuje oddelke.
(3)
Na sedežu se oblikuje oddelek, če so za opravljanje zadev z enega ali več posameznih pravnih področij razporejeni najmanj trije pravobranilci s polno ali nadpolovično obremenitvijo.
(4)
Vodja oddelka na sedežu in zunanjega oddelka se določi z letnim razporedom.
27. člen
(1)
Za izvajanje pravobranilske uprave se oblikuje urad generalnega državnega pravobranilca in generalni sekretariat. V generalnem sekretariatu se za opravljanje posameznih vrst strokovno-tehničnih, organizacijskih in drugih spremljajočih nalog, ne glede na število sistemiziranih delovnih mest, lahko oblikujejo službe in uradi.
(2)
Generalni sekretariat sestavljajo:
-
služba za organizacijo in kadre,
-
finančno računovodska služba,
-
služba za informatiko,
-
služba za pravobranilsko upravo; in
-
uradi zunanjih oddelkov.
28. člen
V zadeve pravobranilske uprave se uvršča zlasti notranja organizacija, organizacija poslovanja, odločanje, načrtovanje, uveljavljanje pravic, obveznosti in odgovornosti pravobranilcev in javnih uslužbencev, vodenje vpisnikov in evidenc, koordiniranje, komuniciranje, spremljanje učinkov, poročanje, izvajanje pregledov nad opravljanjem zadev pravobranilske uprave, pisarniško tehnično poslovanje, kadrovsko-personalne zadeve, finančno in materialno poslovanje, skrb in ukrepi za varnost oseb, dokumentacije in premoženja in druge zadeve, s katerimi se na podlagi zakona, DPR in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno in učinkovito delo državnega pravobranilstva.
29. člen
(1)
Zadeve pravobranilske uprave so v pristojnosti generalnega državnega pravobranilca, če ni v zakonu ali DPR drugače določeno.
(2)
Za opravljanje posameznih zadev pravobranilske uprave lahko generalni državni pravobranilec pooblasti generalnega sekretarja, vodje oddelkov ali druge osebe.
30. člen
Pri opravljanju zadev pravobranilske uprave generalni državni pravobranilec sprejema upravne odločitve in sklepe, izdaja odredbe in druga navodila za delo v posameznih zadevah.
31. člen
Za izvrševanje zadev pravobranilske uprave ima državno pravobranilstvo generalnega sekretarja, ki pripravlja splošne akte, posamezne odločbe, okrožnice in organizacijska navodila, sestavlja poročila in analize, pripravlja strokovna gradiva in pravne podlage za delo, spremlja izvajanje sklepov kolegija generalnega državnega pravobranilca, vodi generalni sekretariat in opravlja tudi druge naloge, ki jih nanj prenese generalni državni pravobranilec.
32. člen
(1)
Z namenom zagotavljanja usklajenega dela, enotne prakse pri delu in enotne uporabe predpisov generalni državni pravobranilec izvaja pregled pravobranilske uprave.
(2)
Generalni državni pravobranilec lahko za potrebe izvajanja pregleda pravobranilske uprave odredi pregled dela javnih uslužbencev oziroma spisov.
(3)
Generalni sekretar skrbi za izvedbo rednih letnih pregledov pravobranilske uprave na sedežu in zunanjih oddelkih državnega pravobranilstva.
(4)
Glede izvajanja pregleda pravobranilske uprave se smiselno uporabljajo določbe DPR o izvajanju pregledov poslovanja.
33. člen
(1)
Vodja oddelka opravlja naslednje naloge:
-
vodi in organizira delo na oddelku,
-
zagotavlja izvajanje DPR na oddelku,
-
zagotavlja racionalno in enakomerno delitev zadev v skladu s pravili o dodeljevanju zadev, ki so določena v 45. členu tega DPR,
-
skrbi za enakomerno obremenitev pravobranilcev in strokovnih sodelavcev na oddelku,
-
skrbi za redno in pravočasno opravljanje zadev na oddelku,
-
skrbi za poenoteno delo pravobranilcev in strokovnih sodelavcev, ter v ta namen lahko pregleduje spise,
-
spremlja zakonodajo, pravno prakso in drugo pravno problematiko z delovnega področja oddelka in o tem seznanja pravobranilce in strokovne sodelavce na oddelku;
-
spremlja pravno in drugo problematiko na oddelku in o njej poroča generalnemu državnemu pravobranilcu in predlaga rešitve,
-
spremlja statistične podatke o pripadu zadev, številu odprtih in številu rešenih zadev, ter o tem mesečno poroča generalnemu državnemu pravobranilcu,
-
izdela plan izrabe dopustov in dežurstev vseh zaposlenih na oddelku in ga najpozneje do 1. marca v tekočem letu predloži generalnemu državnemu pravobranilcu,
-
opravlja druge zadeve, za katere ga v skladu z DPR pisno pooblasti generalni državni pravobranilec.
(2)
Vodja oddelka je dolžan zadeve, ki so širšega javnega pomena, ki imajo posebno odmevnost, pri katerih so nejasna temeljna pravna vprašanja ali so kako drugače pomembna za državno pravobranilstvo, in sodno prakso označiti kot posebej pomembne.
(3)
Zadeve iz prejšnjega odstavka vodja oddelka označi po uradni dolžnosti ali na predlog pravobranilca, ki jih obravnava, praviloma ob prejemu spisa, lahko pa tudi kasneje, če se med postopkom pokaže, da gre za take zadeve.
(4)
Posebej pomembne zadeve se označijo z besedo »POMEMBNO« na ovitku spisa in z vpisom te besede v opombe vpisnika.
34. člen
Vodje oddelkov pripravijo ob koncu koledarskega leta letno poročilo o delu oddelka ter ga najpozneje do 31. januarja naslednjega leta posredujejo generalnemu državnemu pravobranilcu.
2. Poslovanje državnega pravobranilstva
35. člen
Generalni državni pravobranilec sam ali prek vodij oddelkov izvaja pregled zakonitosti, strokovne pravilnosti, poenotenosti in pravočasnosti poslovanja državnega pravobranilstva.
36. člen
(1)
Zaradi usklajevanja dela in učinkovitega opravljanja zadev z delovnega področja državnega pravobranilstva, sprejemanja pravnih stališč do posameznih pravnih vprašanj, pridobivanja mnenja o razporedu del, usklajevanja dela posameznih oddelkov, izboljšanja metode dela, strokovnega izpopolnjevanja in drugih vprašanj, ki so pomembna za delo državnega pravobranilstva, sklicuje generalni državni pravobranilec ožji ali razširjeni kolegij ter sestanke enega, več ali vseh oddelkov oziroma drugih organizacijskih enot in imenuje stalne ali občasne delovne skupine.
(2)
Sestanke zunanjega oddelka oziroma oddelka na sedežu lahko sklicuje poleg generalnega državnega pravobranilca tudi vodja oddelka.
(3)
Generalni državni pravobranilec lahko pravobranilcu, generalnemu sekretarju ali strokovnemu sodelavcu zaupa obdelavo posameznih vprašanj glede uporabe posameznih predpisov, pravnomočno zaključenih postopkov ali osnutka zakonov, ki jih sprejema zakonodajna ali izvršilna oblast zato, da bi se ta vprašanja obravnavala na sestanku pravobranilcev, po potrebi pa tudi na sestanku vseh zaposlenih na državnem pravobranilstvu.
37. člen
(1)
Ožji kolegij obravnava najpomembnejše zadeve, ki se nanašajo na poslovanje državnega pravobranilstva. Ožji kolegij sestavljajo generalni državni pravobranilec, namestnik generalnega državnega pravobranilca, vodje oddelkov na sedežu in generalni sekretar.
(2)
Razširjeni kolegij obravnava zadeve s področja poslovanja državnega pravobranilstva. Razširjeni kolegij sestavljajo člani ožjega kolegija in vodje zunanjih oddelkov.
(3)
Pobudo za sprejem ali spremembo že sprejetega pravnega stališča lahko da vsak pravobranilec neposredno ali prek vodje oddelka.
(4)
Državno pravobranilstvo sprejema pravna stališča do posameznih pravnih vprašanj, ki se kažejo pri delu državnega pravobranilstva, na ožjih in razširjenih kolegijih ter delovnih sestankih oddelkov na sedežu. O pravnih stališčih oddelka vodja oddelka obvesti generalnega državnega pravobranilca, njegovega namestnika, vse pravobranilce in strokovne sodelavce. O pravnih stališčih, sprejetih na ožjem ali razširjenem kolegiju, generalni državni pravobranilec obvesti vse pravobranilce in strokovne sodelavce.
(5)
Zaradi zagotavljanja usklajenega dela, enotne prakse pri delu in enotne uporabe predpisov lahko generalni državni pravobranilec izda obvezno navodilo.
38. člen
(1)
Pravobranilci in strokovni sodelavci skrbijo za redno in pravočasno reševanje zadev, ki so jim dodeljene v delo.
(2)
Pravobranilci in strokovni sodelavci sproti obveščajo vodjo oddelka o zahtevnejših primerih (vrednostno, po vsebini ipd.), problemih in vprašanjih, ki se na novo pojavljajo, ter posebnostih, o katerih menijo, da bi bilo primerno z njimi seznaniti generalnega državnega pravobranilca.
2.1. Letni razpored
39. člen
(1)
Generalni državni pravobranilec z letnim razporedom imenuje namestnika generalnega državnega pravobranilca ter vodje notranjih in zunanjih oddelkov državnega pravobranilstva.
(2)
Z letnim razporedom generalni državni pravobranilec določi oddelke na sedežu in razporedi pravobranilce in strokovne sodelavce na posamezne oddelke oziroma pravna področja.
(3)
Generalni državni pravobranilec izdela letni razpored za prihodnje leto najkasneje do 27. decembra.
40. člen
(1)
Pri razporeditvi pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev na posamezno pravno področje se upoštevajo potrebe državnega pravobranilstva ter delovne izkušnje in usposobljenost za delo na posameznem pravnem področju ter skrb za zagotovitev enakomerne delovne obremenitve pravobranilcev in strokovnih sodelavcev.
(2)
Če pripad zadev določenega pravnega področja ni tolikšen, da bi bil razporejeni pravobranilec z delom na tem pravnem področju polno delovno obremenjen, rešuje pravobranilec tudi zadeve z drugega pravnega področja na podlagi letnega razporeda.
(3)
Če obseg dela na določenem pravnem področju ni tolikšen, da bi bil razporejeni strokovni sodelavec z delom na tem pravnem področju polno delovno obremenjen, se strokovnemu sodelavcu dodeli strokovno delo tudi z drugega pravnega področja na podlagi letnega razporeda.
(4)
Pri razporeditvi pravobranilca za vodjo oddelka ali njegovega namestnika se poleg sposobnosti, naštetih v prvem odstavku, upošteva tudi njegove vodstvene sposobnosti in sposobnost za organizacijo dela.
41. člen
(1)
Letni razpored se vroči vsem pravobranilcem in strokovnim sodelavcem.
(2)
Letni razpored se uporablja od 1. januarja naslednjega leta.
42. člen
Veljavnost obstoječega letnega razporeda se lahko podaljša v naslednje leto.
2.2. Spremembe letnega razporeda
43. člen
(1)
Letni razpored se lahko med letom spremeni zaradi spremembe števila zaposlenih pravobranilcev in strokovnih sodelavcev, bistvenega povečanja števila zadev določene vrste, zaradi zahteve, da se posamezne vrste zadev ali posamezna opravila v zadevi prednostno rešujejo, daljše odsotnosti pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev in drugih opravičljivih razlogov.
(2)
Pri spremembi letnega razporeda dela se pri razporedu zadev smiselno upoštevajo določbe prejšnjih členov.
2.3. Splošna pravila o dodeljevanju zadev
44. člen
(1)
Posameznemu pravobranilcu ali strokovnemu sodelavcu se spisi s posameznega pravnega področja dodeljujejo praviloma po vrstnem redu v skladu z letnim razporedom in DPR.
(2)
Ob dodelitvi zadeve ali kasneje se lahko določi tudi strokovnega sodelavca, ki bo pod vodstvom pravobranilca v tej zadevi opravljal strokovno delo.
(3)
Na način iz prejšnjega odstavka se določi tudi strokovno sodelovanje oziroma pomoč posameznih pravobranilcev pri reševanju zadev drugih nosilcev spisa (stranski nosilci spisa), glede na njihovo specialistično znanje, izkušnje in obremenitev.
45. člen
(1)
Na oddelku se nove zadeve dodeljujejo posameznemu pravobranilcu na naslednje načine:
-
dnevno prispele zadeve se dodeljujejo pravobranilcem po vrstnem redu prispetja ob upoštevanju šifranta pravobranilcev,
-
če na isti dan prispe več zadev, se te najprej razdelijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma nazivov strank, ki so sprožile postopek oziroma predlagale uvedbo postopka, ter se dodelijo pravobranilcem ob upoštevanju šifranta pravobranilcev,
-
če se vodijo vpisniki po različnih vrstah zadev, se zadeve dodeljujejo pravobranilcem po vrstnem redu šifrantov za vsako vrsto zadev posebej,
-
zadeva, ki jo je pravobranilec že obravnaval (predhodni postopek, mnenje, ponovno aktivirana zadeva ipd.) se dodeli v reševanje istemu pravobranilcu.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka odredi drugačen vrstni red dodeljevanja novih zadev na oddelku ali odredi, da se določene vrste novih zadev dodeljujejo v reševanje določenemu pravobranilcu na tem oddelku.
(3)
Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka odredi, da se zadeva ali posamezne vrste zadev zaradi enakomerne obremenitve dodelijo v reševanje drugemu oddelku oziroma pravobranilcu na drugem oddelku.
46. člen
Generalni državni pravobranilec lahko vodjem oddelkov ter državnim pravobranilcem, ki so odgovorni za delo najmanj treh strokovnih sodelavcev na posameznem pravnem področju, z odredbo ustrezno zmanjša obseg rednega pripada, vendar največ do 40 %.
47. člen
Ob nastopu funkcije oziroma dela na državnem pravobranilstvu lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka z odredbo določi pravobranilcu oziroma strokovnemu sodelavcu osebo, ki ga nadomešča. Generalni državni pravobranilec po potrebi spremeni nadomeščanje z odredbo.
48. člen
Generalni državni pravobranilec lahko, zaradi zagotovitve nemotenega dela na posameznem oddelku, s pisno odredbo na ta oddelek začasno prerazporedi enega ali več pravobranilcev oziroma strokovnih sodelavcev.
49. člen
(1)
Za dodeljevanje zadev po določbah DPR se lahko uporabi način dodeljevanja zadev z računalniškim programom, ki omogoča samodejno določanje pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev kot nosilcev spisov.
(2)
Zaradi potreb informacijskega sistema so pravobranilci in javni uslužbenci označeni s šifro. Način in postopek dodeljevanja šifer določi generalni državni pravobranilec z navodilom.
50. člen
(1)
Pravica do vpogleda v podatke iz informacijskega sistema se uresničuje tako, da javni uslužbenec v generalnem sekretariatu najmanj na vsake tri mesece pripravi poročila o pripadu zadev in obremenitvi pravobranilcev. Podrobnejšo vsebino poročil določi generalni državni pravobranilec z navodilom.
(2)
Vodja oddelka na podlagi podatkov v informacijskem sistemu celovito oceni enakomernost obremenjenosti pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev na oddelku ter predlaga generalnemu državnemu pravobranilcu potrebne ukrepe za njeno zagotovitev.
2.4. Dodeljevanje zadev ob daljši odsotnosti pravobranilca ali strokovnega sodelavca
51. člen
(1)
Če je pravobranilec ali strokovni sodelavec odsoten več kot en mesec in oseba, ki ga nadomešča zaradi preobremenjenosti ne more obravnavati zadev, se zadeve, ki so mu bile že dodeljene, začasno predodelijo v reševanje drugim pravobranilcem ali strokovnim sodelavcem na oddelku.
(2)
O dodelitvi zadev odloči generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka.
2.5. Začasna ustavitev dodeljevanja zadev pravobranilcu ali strokovnemu sodelavcu
52. člen
(1)
Zaradi odsotnosti, daljše od enega meseca, lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka, odsotnemu pravobranilcu ali strokovnemu sodelavcu začasno ustavi dodeljevanje novih zadev. V tem primeru se zadeve dodeljujejo drugim pravobranilcem na oddelku v skladu s 45. členom tega DPR.
(2)
Če pravobranilec prejme v delo izjemno zahtevno, obsežno in nujno zadevo oziroma mu generalni državni pravobranilec z odredbo naloži kakšno drugo nujno delo ali izvedbo naloge, se mu lahko, tudi na predlog vodje oddelka, začasno ustavi dodeljevanje novih zadev, reševanje tekočih zadev pa se lahko začasno predodeli pravobranilcu, ki ga nadomešča ali drugemu pravobranilcu. V takem primeru mora pravobranilec o opravljenem delu tedensko obveščati generalnega državnega pravobranilca.
2.6. Predodelitev zadev
53. člen
Ob povečanju ali zmanjšanju števila pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev na posameznem oddelku, lahko generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka odredi predodelitev ene ali več zadev na drugega pravobranilca ali strokovnega sodelavca znotraj oddelka ali na drug oddelek.
2.7. Združitev, razdružitev in izločitev postopkov
54. člen
(1)
Kadar sodišče združi zadeve, jih združi tudi državno pravobranilstvo, razen če generalni državni pravobranilec, sam ali na predlog vodje oddelka, odloči drugače.
(2)
Če sodišče izloči posamezne zadeve, se zadeve dodelijo istemu nosilcu.
(3)
Za razdružene zadeve se uporablja prejšnji odstavek.
2.8. Dodeljevanje množičnih sporov
55. člen
Če je vloženih več zadev z bistveno enakim dejanskim in pravnim stanjem, se po časovnem zaporedju vložitve zadev te razdelijo med dva ali več pravobranilcev, ob upoštevanju vrstnega reda šifranta v vpisniku, z namenom zagotovitve specializacije.
2.9. Dopusti in druge odsotnosti ter dežurstva
56. člen
Dolžino letnega in izrednega dopusta za pravobranilce določi generalni državni pravobranilec na podlagi internega akta o kriterijih za določitev dolžine rednega, izrednega in študijskega dopusta, za javne uslužbence pa na podlagi zakona in kolektivne pogodbe.
57. člen
(1)
Za državno pravobranilstvo veljajo sodne počitnice in trajajo od 15. julija do 15. avgusta.
(2)
Za štetje rokov med sodnimi počitnicami se uporabljajo določila zakona, ki ureja poslovanje sodišč med sodnimi počitnicami.
(3)
Pravobranilci in javni uslužbenci morajo pretežni del letnega dopusta izrabiti med sodnimi počitnicami.
(4)
Med sodnimi počitnicami se na sedežu državnega pravobranilstva določi dežurstvo pravobranilcev in javnih uslužbencev, ki morajo biti v tem času na delu zaradi dostopnosti do nujnih podatkov in nemotenega obravnavanja zadev.
(5)
Generalni državni pravobranilec lahko določi dežurstvo tudi za čas pred prazniki in dela prostimi dnevi oziroma po njih.
(6)
Generalni državni pravobranilec določi dežurstvo iz četrtega in petega odstavka tega člena na predlog vodij oddelkov do 31. januarja za tekoče leto.
58. člen
Zaradi zagotovitve nemotenega poteka dela na sedežu morajo pravobranilci in strokovni sodelavci za načrtovano izrabo drugih oblik dopusta in odsotnosti seznaniti osebe, ki jih nadomeščajo, in pridobiti soglasje vodje oddelka oziroma generalnega državnega pravobranilca.
59. člen
(1)
O vsaki odsotnosti z dela so pravobranilci in javni uslužbenci dolžni takoj obvestiti generalni sekretariat.
(2)
Pristojni javni uslužbenec v generalnem sekretariatu mora o odsotnosti pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca takoj obvestiti osebo, ki ga nadomešča, vodjo oddelka, vodjo urada, vodje vpisnikov in vodjo strojepisnice.
(3)
Če sta sočasno odsotna pravobranilec oziroma strokovni sodelavec in oseba, ki ga nadomešča, mora pristojni javni uslužbenec v generalnem sekretariatu takoj obvestiti vodjo oddelka, ki predlaga generalnemu državnemu pravobranilcu, da odredi začasno nadomeščanje.
60. člen
Na zunanjih oddelkih je vodja zunanjega oddelka dolžan organizirati izrabo dopustov in drugih odsotnosti tako, da so na oddelku vedno navzoči vsaj en pravobranilec oziroma strokovni sodelavec ter ustrezno število ostalih javnih uslužbencev, in s tem omogočiti nemoteno obravnavanje zadev.
VI. poglavje
PREGLED POSLOVANJA IN IZOBRAŽEVANJE
1. Pregled poslovanja
61. člen
(1)
Generalni državni pravobranilec zagotavlja, da je poslovanje oddelkov na sedežu in zunanjih oddelkov državnega pravobranilstva zakonito, strokovno pravilno, pravočasno in poenoteno ter v skladu z DPR, odredbami in navodili.
(2)
Za zagotavljanje poslovanja iz prejšnjega odstavka se izvajajo pregledi dela oddelkov in pravobranilcev ter javnih uslužbencev.
(3)
Spise lahko pregledujejo le pravobranilci, vpisnike in drugo dokumentacijo pa javni uslužbenci, na podlagi pisnega pooblastila generalnega državnega pravobranilca, ki je sestavni del odredbe o pregledu.
(4)
Generalni državni pravobranilec izda odredbo o pregledu, v kateri navede namen in čas pregleda ter imenuje vodjo in člane komisije za pregled. Odredbo je potrebno najmanj tri dni pred pregledom vročiti članom komisije in vodji oddelka ali vodji vpisnika, katerega poslovanje bo pregledano.
(5)
Če tako zahtevajo posebne okoliščine, se odredba začne izvrševati takoj. V odredbi o pregledu se posebej obrazloži potreba po takojšnji izvršitvi.
62. člen
(1)
Pregled poslovanja na oddelkih se opravi najmanj enkrat na dve leti, njegov obseg pa določi generalni državni pravobranilec.
(2)
Načrt pregledov poslovanja za posamezno koledarsko leto se pripravi in posreduje vodjem oddelkov in vodjem vpisnikov najkasneje do konca koledarskega leta za naslednje leto.
63. člen
(1)
Po opravljenem pregledu komisija sestavi poročilo o pregledu in ga vroči vodji oddelka oziroma vodji vpisnika, katerega delo je bilo pregledano.
(2)
Na podlagi poročila o pregledu lahko generalni državni pravobranilec osebam iz prejšnjega odstavka določi rok za odpravo ugotovljenih napak ali odredi druge ustrezne ukrepe. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo generalnemu državnemu pravobranilcu predložiti poročilo o odpravi ugotovljenih napak ali izvedbi odrejenih ukrepov.
2. Izobraževanje pravobranilcev in javnih uslužbencev
64. člen