Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini...

3309. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. novembra 2024.

Št. 003-02-1/2024-235

Ljubljana, dne 6. decembra 2024

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2AB)

1. člen

V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11 - ZUKD-1, 9/12 - odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 - odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 - odl. US, 158/22 in 131/23 - ZORZFS) se v 16. členu za enajstim odstavkom doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:

»(12)

Ne glede deveti odstavek tega člena se dohodek iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi ne poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če se ne uporabijo šesti, sedmi in osmi odstavek 43. člena tega zakona in če plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja o tem obvesti davčni organ, ki na podlagi tega obvestila ugotovi akontacijo dohodnine oziroma dohodnino z odločbo, na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.«.

2. člen

V 23. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(dohodki iz naslova obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter zavarovanja za dolgotrajno oskrbo)«.

V 1. točki se za besedilom »invalidskega zavarovanja« doda vejica, besedilo »in zdravstvenega zavarovanja« pa se nadomesti z besedilom »zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo«.

Na koncu 5. točke se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 6. točka, ki se glasi:

»6.

začasnega denarnega prejemka po zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo.«.

3. člen

V 26. členu se v 2. točki v tretji alineji za besedilom »Uredbe 2021/2115/EU« črtata vejica in besedilo »v višini 50 % plačila«.

4. člen

V 27. členu se 5. točka spremeni tako, da se glasi:

»5.

odškodnine za navadno škodo ter odškodnine za nepremoženjsko škodo za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine in za strah na podlagi sodbe sodišča, razen odškodnin, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona. Med navedene odškodnine se štejejo tudi odškodnine, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in če odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih;«.

5. člen

V 37. členu se v prvem odstavku 6. točka spremeni tako, da se glasi:

»6.

prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve, vključno s plačili za delno plačilo za izgubljen dohodek po posebnih predpisih,«.

V drugem odstavku se v 6. točki besedilo »obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo« nadomesti z besedilom »obveznega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo«.

6. člen

V 39. členu se v tretjem odstavku na koncu 7. točke pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi 8. in 9. točka, ki se glasita:

»8.

zagotavljanje električne energije delojemalcu za polnjenje osebnih vozil delojemalca na nekomercialnih polnilnih postajah delodajalca;

9.

kolo ali kolo-rikša, kot sta opredeljena po zakonu, ki ureja pravila cestnega prometa, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu, vendar na posameznega delojemalca največ eno kolo ali kolo-rikša v petih letih, če nabavna vrednost, vključno z davkom na dodano vrednost, ne presega 2.000 eurov.«.

7. člen

V 42. členu se prvi odstavek črta.

8. člen

V 43. členu se v drugem odstavku v prvem stavku za besedilom »osebno motorno vozilo« dodata vejica in besedilo »razen vozila iz devetega odstavka tega člena,«.

Drugi a odstavek se črta.

Za osmim odstavkom se dodajo novi deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo:

»(9)

Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 0,75 % nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. V nabavno vrednost vozila se, ne glede na način pridobitve vozila, všteva davek na dodano vrednost. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15 % in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15 %, v petem letu se zniža še za 10 % in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10 %, v vseh naslednjih letih je enaka 10 %. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način iz prejšnjega stavka, zmanjša za 50 %. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila na električni pogon zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom, ki ureja policijo.

(10)

Če delodajalec zagotovi skupinsko zavarovanje odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora, znesek bonitete na delojemalca, ne glede na prvi in enajsti odstavek tega člena, znaša 1 % dohodka iz delovnega razmerja, ki se všteva v davčno osnovo, prejetega v posameznem mesecu pri delodajalcu. Če delojemalec ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu, znaša boniteta za vsak mesec vključenosti v zavarovanje 1 % dohodka, ki se všteva v davčno osnovo, prejetega v posameznem mesecu pri delodajalcu, vendar ne manj kot 2 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Če delojemalec ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu, se šteje, da je boniteta prejeta ob izplačilu dohodka tudi za vse mesece pred mesecem izplačila dohodka, v katerih ni bilo izplačanega dohodka, oziroma na zadnji dan davčnega leta.

(11)

Če je treba v skladu s prvim odstavkom tega člena določen znesek bonitete pripisati več subjektom hkrati, se znesek pripiše posameznemu delojemalcu sorazmerno glede na število subjektov ali na drug način, ki ustrezneje odraža ugodnost posameznega delojemalca, če s tem členom ali s tem zakonom ni drugače določeno.«.

9. člen

V 45. členu se v prvem odstavku za besedo »podlagi« doda besedilo »3. točke prvega odstavka in«.

10. člen

Za 45.a členom se doda nov 45.b člen, ki se glasi:

»45.b člen

(posebna davčna obravnava za delavce inovativnih zagonskih podjetij)

(1)

Posebna obravnava po tem členu se lahko uveljavlja za dohodke, ki jih delavci prejmejo od svojega delodajalca, ki je gospodarska družba, v obliki delnic ali deležev v tem delodajalcu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

delodajalec je v času podelitve delnic ali deležev ali podelitve opcijske pravice do nakupa ali pridobitve delnic ali deležev vpisan v register inovativnih zagonskih podjetij, ki je vzpostavljen in se vodi na podlagi zakona, ki ureja spodbujanje investicij,

2.

delovno razmerje med delavcem in delodajalcem je do časa iz 1. točke tega odstavka trajalo več kot eno leto,

3.

delavec je oseba v delovnem razmerju z delodajalcem v času prejema dohodka v obliki delnic ali deležev ali v času pridobitve opcijske pravice do nakupa ali pridobitve delnic ali deležev, pri čemer se za delavca ne šteje večinski družbenik v času prejema dohodka v obliki delnic ali deležev ali v času pridobitve opcijske pravice do nakupa ali pridobitve delnic ali deležev, tudi če je v delovnem razmerju z gospodarsko družbo. Večinski družbenik je družbenik, ki ima ali je imel kadar koli v obdobju, v katerem je gospodarska družba vpisana v register inovativnih zagonskih podjetij, posredno ali neposredno deleže, delnice ali druge pravice v tej gospodarski družbi, na podlagi katerih ima najmanj 10 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 % delež v kapitalu gospodarske družbe ali nadrejeni družbi.

(2)

Ne glede na prvi odstavek 15. člena in četrti odstavek 43. člena tega zakona obveznost izračuna davčne obveznosti od dohodka iz prvega odstavka tega člena nastane ob izpolnitvi katerega od naslednjih pogojev:

1.

odsvojitev pridobljenih delnic ali deležev,

2.

prenehanje delovnega razmerja,