TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Kakor je znano, je eden temeljnih interesov držav članic EU pravosodno sodelovanje, zato so v civilnih in gospodarskih zadevah z Amsterdamsko pogodbo postavile pod posebno zakonodajno pristojnost EU področja, ki jih navaja člen 61 (c), med katere spada tudi predmetna tema, ki jo ureja Uredba ES št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000, v veljavi od 1. marca 2002. Člen 33 uredbe določa, da se sodna odločba, izdana v državi članici, samodejno priznava v drugih državah članicah, ne da bi bilo za priznanje treba uvesti kakršenkoli poseben postopek. Uredba nadalje navaja, da se sodna odločba, izdana v državi članici in izvršljiva v tej državi, na zahtevo katerekoli od zainteresiranih strank lahko razglasi za izvršljivo v drugi državi članici. Nadaljnji korak je bil storjen z odpravo exequaturja pri nespornih zahtevkih z Uredbo št. 805/2007 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov ter nazadnje z Uredbo (ES) št. 1896 z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, ki se bo uporabljala od 12. decembra 2008 dalje za izterjavo denarnih zahtevkov za določene denarne zneske, ki so v trenutku predložitve vloge za evropski plačilni nalog že zapadli v plačilo. Ob koncu članka avtorja navajata probleme, ki se pojavljajo v praksi (predvsem v Italiji) pri vročanju sodnih pisanj po pošti (pri tem se aplicira Uredba Sveta ES št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000).

Without translation all for nothing - recognition and enforcment of judgments inside EU