TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba zoper 1. točko izreka sklepa se zavrže.

2. Pritožbi zoper 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točko izreka sklepa se ugodi in se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

 

Sistemska in teleološka razlaga določb ZPPSL namreč napotuje na zaključek, da je v zvezi z dovoljenimi tekočimi posli v smislu 1. odstavka 31. člena ZPPSL šteti vse tiste posle, ki so usmerjeni v sanacijo ekonomskofinančnega stanja družbe, zoper katero se vodi postopek prisilne poravnave. Mednje pa sodi nesporno tudi pridobivanje novih finančnih sredstev za obuditev in ponoven začetek poslovanja. Smisel sklenitve prisilne poravnave je namreč prav v tem, da se z zmanjšanjem in - ali - prolongacijo obveznosti dolžnika slednjemu po sklenitvi prisilne poravnave omogoči v nadaljevanju nemoteno poslovanje in vzpostavitev njegove likvidnosti. V nasprotju z navedenim ciljem, ki ga zasleduje postopek prisilne poravnave, pa bi bilo onemogočanje ali celo prepoved dolžniku, da v času teka postopka prisilne poravnave ne posluje in da ne sklepa novih poslov.

Da pa so posli kreditiranja dopustni posli v okviru poslov za nadaljevanje proizvodnje oziroma poslovanja dolžnika, pa nenazadnje izrecno izhaja tudi iz 5. odstavka 43. člena ZPPSL, kjer zakon izrecno primeroma našteva tudi take posle. Za vse posle iz 1. odstavka 31. člena ZPPSL ni potrebno dovoljenje poravnalnega senata in mnenje upniškega odbora. To bi po nepotrebnem obremenjevalo dolžnika pri njegovem poslovanju. Dovoljenje poravnalnega senata in mnenje upniškega odbora pa je potrebno pri tistih poslih, s katerimi dolžnik odtujuje ali obremenjuje svoje premoženje, daje poroštva ali avale (4. odstavek v zvezi z 2. odstavkom 31. člena ZPPSL).