TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

V inšpekcijski odločbi, s katero je naložena ustavitev gradnje in uskladitev gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Pravno vprašanje, ki se nanaša na zakonito zgrajene objekte, ki so na podlagi 197. člena ZGO-1 po samem ZGO-1 pridobili uporabno dovoljenje, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, presoje zakonitosti inšpekcijskega ukrepa, izrečenega zaradi neskladne gradnje.

Vprašanje obrazložitve razlogov za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka v inšpekcijskih odločbah, izdanih na podlagi ZGO-1, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določba 146. člena ZGO-1, ki določa, da se vodenje inšpekcijskih ukrepov, izrekanje ukrepov in vročanje odločb v inšpekcijskem postopku šteje za nujne ukrepe v javnem interesu, je namreč jasna in ne sproža dvomov ali dilem, da nujnosti inšpekcijskih ukrepov po ZGO-1 in s tem tudi vodenje skrajšanega postopka (primerjaj 4. točko prvega odstavka in tretji odstavek 144. člena ZUP), ni treba posebej ugotavljati niti obrazložiti.

V tej zadevi ne gre za inšpekcijski ukrep, ki bi revidentki trajno odvzel možnost bivanja v stanovanju. Gre za začasno omejitev njenega bivanja, do uskladitve izdanega gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo. Revidentka pa ni izkazala, da v tem času ne more bivati v drugih primernih prostorih. To je, da z njimi ne razpolaga oziroma da nima drugih možnosti začasnega bivanja. zato tudi pogoj po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.