TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo in okolje, št. 33008-177/2013/5 z dne 11. 12. 2013, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Zakon ne razlikuje med kmetom, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino dejavnost, in med kmetom, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost (poleg opravljanja kakšne druge dejavnosti oziroma pridobivanja dohodka iz katerega drugega naslova oziroma vira, ne glede na to, ali gre za vir preživljanja, ki temelji na pridobljenih socialnih pravicah), temveč ju izenačuje (1. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Namen zakonske določbe je torej zagotovitev predkupne pravice tistim, ki zemljišče sami potrebujejo za opravljanje kmetijske dejavnosti in s tem za pridobivanje dohodka iz te dejavnosti, kar pa nedvomno ne izključuje kmeta, ki je upokojen, kot tudi ne osebe, ki je (sicer) v delovnem razmerju in ima tudi status kmeta.

Dejstvo, ali je oseba s statusom kmeta, ki konkurira za nakup določenega kmetijskega zemljišča, upokojena (ali v delovnem razmerju) in ima pravice iz socialne varnosti vezane na drug status in ne na status kmeta, nedvomno ni dejstvo, ki bi glede na določbo 23. člena ZKZ že vnaprej izključilo tako osebo pri uveljavljanju predkupne pravice, brez nadaljnjega ugotavljanja, ali ji kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost. Odločitev drugostopnega organa je zato iz teh razlogov nezakonita.