Uredba o ureditvi trga z žiti

2031. Uredba o ureditvi trga z žiti

Na podlagi 5. člena v zvezi s 126. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o ureditvi trga z žiti

I. POGLAVJE:

Splošni določbi

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa:

-

ukrep neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave krušnih žit, drugih žit, stročnic in oljnic,

-

intervencijsko ceno za pšenico, rž, ječmen in koruzo,

-

ukrep intervencijskega nakupa in prodaje pšenice, rži, ječmena in koruze,

-

ukrepa podpore trženju pšenice in rži: pokrivanje dela stroškov analiz kakovosti pšenice in rži ter podporo skladiščenju pšenice in rži,

-

kakovost žit, ki so predmet intervencijskega nakupa, in

-

način nadzora nad izvajanjem ukrepov po tej uredbi.

2. člen

(tržno leto)

Za kmetijske pridelke iz prejšnjega člena te uredbe se tržno leto začne 1. julija tekočega leta in konča 30. junija naslednjega leta.

II. POGLAVJE:

Ukrep neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave

3. člen

(uvedba)

Do neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave (v nadaljnjem besedilu: neposredna plačila) je upravičeno kmetijsko gospodarstvo, ki prideluje poljščine iz drugega odstavka tega člena na lastnih ali najetih površinah v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec).

Višine neposrednih plačil v letu 2001:

-

54.000 SIT/ha za krušna žita: pšenico, rž, piro in ajdo;

-

30.000 SIT/ha za druga žita: koruzo (za zrnje, silažno koruzo), tritikalo, oves, ječmen, proso;

-

30.000 SIT/ha za stročnice: krmni grah, krmni bob, sojo in sladko lupino;

-

30.000 SIT/ha za oljnice: sončnice in oljne buče;

-

70.500 SIT/ha za oljno ogrščico.

Pridelovalec lahko za mešanico žit iz prve in druge alinee ali za mešanico stročnic in žit iz prve, oziroma druge in tretje alinee prejšnjega odstavka uveljavlja neposredno plačilo v višini 30.000 SIT/ha.

Pridelovalec lahko neposredna plačila pridobi, če:

-

posamezno poljščino iz drugega odstavka tega člena ali mešanico iz prejšnjega odstavka prideluje na površini, ki ni manjša od 0,10 ha,

-

površine, za katere uveljavlja neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave, poseje najkasneje do 31. maja v tekočem koledarskem letu,

-

površine, za katere uveljavlja neposredna plačila, obdeluje kot dober gospodar v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.

Najmanjša skupna površina, za katero lahko uveljavlja neposredna plačila, znaša 0,30 ha.

Pridelovalec lahko vloži le en zahtevek za neposredna plačila na posamezno površino kmetijskega zemljišča.

Če pridelovalec uveljavlja neposredna plačila, mora zahtevke za uveljavljanje neposrednih plačil vložiti v roku od 1. junija do 30. junija tekočega leta.

Sredstva za neposredna plačila iz tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 5536 – Neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0. Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višine neposrednih plačil iz drugega odstavka tega člena sorazmerno zmanjšajo.

Postopek uveljavljanja neposrednih plačil določi Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom.

III. POGLAVJE:

Intervencijska cena

4. člen

(višina)

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) nakupuje pšenico, rž, ječmen in koruzo po intervencijski ceni, ki znaša za pšenico 21,50 SIT/kg, za rž, ječmen in koruzo pa 17,00 SIT/kg. Intervencijska cena se nanaša na pšenico, rž, ječmen in koruzo standardne kakovosti iz 26. člena te uredbe, fco intervencijsko skladišče iz prvega odstavka 11. člena te uredbe.

5. člen

(mesečno povečanje intervencijske cene)

Intervencijska cena se v tekočem letu mesečno povečuje z namenom, da se izravnajo stroški skladiščenja, in sicer na naslednji način:

------------------------------------------------------------
Mesečno povečanje intervencijske cene
(v SIT/kg)
------------------------------------------------------------
                  pšenica, rž, ječmen                 koruza
------------------------------------------------------------
julij                   -                               0,80
avgust                  -                               0,80
september              0,20                              -
oktober                0,40                              -
november               0,60                              -
december               0,80                             0,20
januar                 0,80                             0,40
februar                0,80                             0,60
marec                  0,80                             0,80
april                  0,80                             0,80
maj                    0,80                             0,80
junij                  0,80                             0,80
------------------------------------------------------------

6. člen

(obračun cene glede na kakovost)

Cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, se ugotovi glede na neto količino pšenice (preračunano na 14% vlage in 2% primesi), na neto količino rži (preračunano na 14% vlage in 5% primesi), na neto količino ječmena (preračunano na 14% vlage in 5% primesi) ali na neto količino koruze (preračunano na 14% vlage in 5% primesi).

Če ugotovljena kakovost pšenice, rži, ječmena in koruze odstopa od standardne kakovosti iz 26. člena te uredbe, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno, zviša oziroma zniža v skladu s tretjim, četrtim, petim, šestim, sedmim in osmim odstavkom tega člena.

Za pšenico, ki odstopa od pšenice s hektolitrsko maso 76 kg/100 l, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno za vsakih 0,10% odstopanja zniža oziroma zviša za 0,05%.

Za rž, ki odstopa od rži s hektolitrsko maso 72 kg/100 l, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno za vsakih 0,10% odstopanja zniža oziroma zviša za 0,05%.

Za ječmen, ki odstopa od ječmena s hektolitrsko maso 64 kg/100 l, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno za vsakih 0,10% odstopanja zniža oziroma zviša za 0,05%.

Za pšenico, ki odstopa od pšenice z vsebnostjo surovih beljakovin 11,5%, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno izračuna na podlagi Tabele 1 iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.

Za pšenico, ki odstopa od pšenice s številom padanja 220, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno izračuna na podlagi Tabele 2 iz Priloge 3.

Za rž, ki odstopa od rži s številom padanja 200, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno izračuna na podlagi Tabele 3 iz Priloge 3.

IV. POGLAVJE:

Intervencijski nakup in prodaja pšenice, rži, ječmena in koruze

7. člen

(pogoji za uvedbo)

Pridelovalci ali združenje pridelovalcev (zadruge), ki ne uspejo prodati pšenice, rži, ječmena ali koruze tržnim odkupovalcem, lahko neprodane količine ponudijo agenciji v intervencijski nakup.

Intervencijski nakup se izvaja:

-

od 1. septembra do 31. decembra tekočega leta za pšenico, rž in ječmen, ter

-

od 1. decembra tekočega leta do 28. februarja naslednjega leta za koruzo.

Predmet intervencijskega nakupa so lahko samo žita iz prvega odstavka tega člena, ki so bila pridelana v Republiki Sloveniji v tekočem tržnem letu in ki izpolnjujejo pogoje glede najmanjše količine iz naslednjega odstavka in glede minimalne kakovosti iz 27. člena te uredbe.

Najmanjša količina, ki je lahko predmet intervencijskega nakupa, znaša za posameznega pridelovalca oziroma posamezno združenje:

-

7.500 kg za pšenico, rž, ječmen in

-

10.000 kg za koruzo.

8. člen

(ponudba)

Pridelovalci ali združenje pridelovalcev (zadruge) iz prvega odstavka 7. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: ponudniki) ponudijo agenciji v intervencijski nakup pšenico, rž, ječmen ali koruzo v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Pisna ponudba mora vsebovati:

-

podatke o ponudniku (ime in priimek oziroma firmo ter naslov oziroma sedež),

-

podatke o pšenici, rži, ječmenu ali koruzi, ki je predmet ponudbe (vrsto žita, kraj skladiščenja, količino, kakovost in letino žetve),

-

pisno izjavo ponudnika, da je pšenica, rž, ječmen ali koruza pridelana v Republiki Sloveniji z navedbo območja pridelave.

Ponudniki posredujejo agenciji ponudbe priporočeno po pošti ali jih vložijo neposredno na agenciji. Ponudba je veljavna tudi v obliki elektronskega zapisa, če vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka.

Ponudnik lahko predlaga prevzem ponujene pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet ponudbe v lastnem skladišču.

Agencija preveri ponudbe in v roku petih dni od njihovega prejema obvesti ponudnike o rezultatu njihovega sodelovanja. Izbrane ponudnike agencija hkrati obvesti tudi o lokaciji intervencijskega skladišča in o času dostave v intervencijsko skladišče.

Agencija prevzame ponujeno pšenico, rž, ječmen ali koruzo najkasneje v roku 60 dni od dneva, ko je bila ponudba prejeta oziroma najkasneje do 31. decembra tekočega leta za pšenico, rž in ječmen in do 28. februarja naslednjega leta za koruzo. Agencija lahko sama ali na predlog ponudnika dopolni ali spremeni rok in lokacijo prevzema pšenice, rži, ječmena ali koruze, vendar mora o tem obvestiti ponudnika najkasneje tri dni pred novim prevzemom.

9. člen

(intervencijski centri)

Agencija določi lokacije intervencijskih centrov ob upoštevanju intenzivnosti kmetijske pridelave in tržnih zakonitosti. Na lokaciji intervencijskih centrov izbere izvajalca intervencijskega nakupa in določi intervencijska skladišča, v katerih prevzame pšenico, rž, ječmen ali koruzo, ki so predmet intervencijskega nakupa.

10. člen

(izvajalci intervencijskih nakupov)

Agencija izbere izvajalce intervencijskih nakupov za pšenico, rž, ječmen ali koruzo na podlagi javnega razpisa, ki ureja javna naročila.

Izvajalci intervencijskega nakupa morajo imeti zlasti: