TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno v I. točki izreka in v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 2623/2012 z dne 12. 1. 2012 se razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 597,00 EUR, istočasno ko ji bo tožeča stranka namesto vgrajenih vrat dobavila in vgradila taka vrata kot jih je naročila - rdeče barve v visokem sijaju, od takrat naprej pa tudi zakonske zamudne obresti do plačila.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.“

2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 597,00 EUR za čas od 4. 8. 2011 do izpolnitve obveznosti tožeče stranke.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti njene pritožbene stroške v višini 141,12 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Bistvena kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je s tem, ko je prebralo pisno izjavo priče, kljub zahtevi tožene stranke, da jo zasliši, postopalo nezakonito, torej v nasprotju z določbo 6. odstavka 236. a člena ZPP. Priče namreč ni moglo zaslišati, ker je med postopkom umrla.

Če pred sodiščem ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka. Pri tem je treba poudariti, da sodišče s sodbo ne obsodi tožnika, pač pa le toženca, zato slednji nima pravice na podlagi sodbe, izdane v skladu z določbo 2. odstavku 101. člena OZ, zahtevati prisilne izvršbe zoper tožnika.