• PREDPIS
  • VELJAVEN

Odlok o razglasitvi parka, arheološkega najdišča in dvorca Betnava za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-3803/1999, stran 12516 DATUM OBJAVE: 5.10.1999

VELJAVNOST: od 6.10.1999 / UPORABA: od 6.10.1999

RS 81-3803/1999

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 1.3.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 18.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.3.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3803. Odlok o razglasitvi parka, arheološkega najdišča in dvorca Betnava za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi parka, arheološkega najdišča in dvorca Betnava za kulturni spomenik državnega pomena

1

Za kulturne spomenike državnega pomena se razglasijo enote dediščine:

-

Maribor – Dvorec Betnava (EŠD 13),

-

Maribor – Arheološko najdišče Betnava (EŠD 425),

-

Maribor – Park gradu Betnava (EŠD 7866).
Enote imajo zaradi arheoloških, kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike državnega pomena z lastnostmi arheološkega spomenika, kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Betnavski dvorec in park sta izjemna baročna celota, ena redkih v Sloveniji. Celota je ohranjena v meri, ki dopušča celostno rekonstrukcijo. Zgodovinska lokacija je izjemno arheološko nahajališče (villa rustica) in spomenik protestantizma; poselitveno jedro ima kontinuiteto od antičnih časov do danes.

3

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega vse parkovne površine, gozd in okoliške njive ter travnike v razdalji 50 m od označene meje parka ter območja v širši okolici, na katerih bi bili lahko postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.