TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II., III. in IV. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:

"Delitev nepremičnine k. o. X, parcela ... (ID 000), ki je v solasti predlagatelja A. A. do 1/2 in nasprotnega udeleženca B. B. do 1/2, se opravi tako, da se navedena nepremičnina proda, kupnina pa razdeli med predlagatelja in nasprotnega udeleženca v sorazmerju z njunima solastninskima deležema na tem premoženju."

II. Sicer se pritožba zavrne in se v preostalem izpodbijanem delu (V. in VI. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Predlagatelj in nasprotni udeleženec krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

V obravnavanem primeru sta se oba solastnika potegovala za prevzem celotne stvari, nobenemu od udeležencev pa glede na ugotovljene okoliščine primera ni mogoče dati prednosti. Dejstvo, da je nasprotni udeleženec za prevzem nepremičnine ponudil višji znesek od predlagatelja, ne more biti odločilno. V nasprotnem primeru bi prišlo do neenakega obravnavanja solastnikov, upoštevaje njihovo premoženje oziroma gmotne možnosti. Prav tako ni mogoče upoštevati večje pripravljenosti nasprotnega udeleženca za vlaganja v nepremičnino, če bi ta pripadla njemu. Za sodno odločitev so namreč relevantne samo okoliščine ob delitvi solastne nepremičnine in ne tiste, ki bodo (ali tudi ne) nastopile po njej. Končno za presojo upravičenega interesa ni pomembno niti dejstvo, kateri od solastnikov je predlagal delitev solastne stvari.

Za uporabo pravnega pravila nekdanjega ODZ, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, v resnici ni podlage, sploh ker je bil žreb predpisan le za primere izvensodne ureditve razmerij med deležniki ali izvensodne delitve stvari. V obravnavanem primeru nobeden od udeležencev postopka ni dal pobude za žreb, ampak se je za njegovo izvedbo odločilo samo sodišče, čeprav je predlagatelj temu celo izrecno nasprotoval, še preden se je žreb začel. Izid žrebanja zato ni zavezujoč, ne za udeleženca in ne za sodišče.