TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 1145/99 z dne 2. 2. 2000 se v delu, ki se nanaša na potrditev sodbe Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah št. P 79/96 z dne 7. 5. 1999, ne sprejme. Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 1145/99 z dne 2. 2. 2000 se v delu, ki se nanaša na razveljavitev sodbe Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah št. P 79/96 z dne 7. 5. 1999 se zavrže.

V delu izpodbijane sodbe, ki se nanaša na razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, pravna sredstva še niso izčrpana, zato je ustavna pritožba, kolikor se nanaša tudi na ta del izpodbijane sodbe nedopustna in jo je bilo treba zavreči. Pritožnica s pavšalnimi navedbami glede toženčevega znanstva s predstojnico sodišča prve stopnje ni izkazala kršitve pravice do nepristranskega sodišča. Ker pritožnica kršenja pravic procesne narave v pritožbenem postopku ni uveljavljala, se Ustavno sodišče v presojo teh kršitev ni spuščalo. Za kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave) pa ne gre, saj je pritožnica to pravico izrabila v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. Več od pravice do pritožbe pa 25. člen Ustave ne zagotavlja. V izpodbijani sodbi ni pravnih stališč, ki bi bila nezdružljiva s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Prav tako ni mogoče reči, da bi bila odločitev sodišč očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve, kar bi lahko predstavljalo kršitev prepovedi sodniške samovolje, ki tudi izhaja iz 22. člena Ustave. Zgolj nezadovoljnost z izidom pravde pa ni argument o kršitvi človekovih pravic.