Zakon o notranjih zadevah (ZNZ)

1391. Zakon o notranjih zadevah

UKAZ
o razglasitvi zakona o notranjih zadevah

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

Razglaša se zakon o notranjih zadevah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 5. novembra 1980, na seji Zbora občin dne 5. novembra 1980 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. novembra 1980

Št. 0100-106/80

Ljubljana, dne 5. novembra 1980.

Predsednik
Viktor Avbelj l. r.

Z A K O N
o notranjih zadevah

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se določajo pristojnosti, organizacija in pooblastila organov za notranje zadeve kot strokovnih organov enotnega varnostnega sistema, pooblastila ter pravice in dolžnosti pooblaščenih uradnih oseb in druga vprašanja, ki so pomembna za delo organov za notranje zadeve.

2. člen

Notranje zadeve so:

1.

zadeve državne varnosti; to so zadeve varovanja ustavne ureditve pred nasilnim rušenjem, pred delovanjem tujih obveščevalnih služb ter terorističnih skupin in organizacij; med zadeve državne varnosti sodijo tudi zadeve zbiranja podatkov in informacij, pomembnih za varnost in obrambo države;

2.

zadeve javne varnosti; to so zadeve varovanja življenja ljudi in premoženja; vzdrževanja javnega reda in mira; urejanja in nadzorovanja prometa na javnih cestah; preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj, odkrivanja in prijemanja storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb in njihovega izročanja pristojnim organom; varovanja določenih oseb in objektov; dajanja nujne pomoči, da se odpravijo posledice, nastale zaradi splošne nevarnosti, ki jo povzročajo elementarne in druge nesreče; kontroliranja prehajanja čez državno mejo in prenašanja orožja, streliva in razstreliva, prepovedanega tujega tiska in radijskih postaj čez državno mejo; gibanja in muditve v mejnem pasu; opravljanja zadev, ki so v zvezi z ugotavljanjem in reševanjem mejnih incidentov in drugih kršitev državne meje ter kontroliranja in izvajanja predpisov s področja tujcev;

3.

upravne notranje zadeve; to so zadeve združevanja občanov, javnih shodov in javnih prireditev, potnih listin, prebivanja tujcev, posesti in nošenja orožja in streliva, eksplozivnih snovi, osebnih izkaznic, prijavljanja in odjavljanja prebivališča, registracije motornih vozil, izdaje vozniških dovoljenj, varstva pred požarom, državljanstva, matičnih knjig in osebnih imen ter

4.

druge zadeve, določene z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona.

3. člen

Organi za notranje zadeve so: republiški sekretariat za notranje zadeve, uprave za notranje zadeve, postaje policije s splošnim delovnim področjem ter upravni organi, ki jih ustanovijo občinske skupščine za opravljanje notranjih zadev iz občinske pristojnosti.

4. člen

Organi za notranje zadeve in njihovi delavci morajo v mejah z zakonom določenih pristojnosti in svojih pooblastil pomagati občanom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, če je ogroženo njihovo življenje, pravice, družbena sredstva ali premoženje.

5. člen

Organi za notranje zadeve opravljajo v sistemu družbene samozaščite v skladu z zakonskimi pooblastili določene naloge, dajejo pobude, predloge in drugo strokovno pomoč pri organiziranju in izvajanju družbene samozaščite, nudijo pomoč delovnim ljudem in občanom pri izvajanju nalog narodne zaščite, seznanjajo delovne ljudi in občane z vsebino, metodami, in oblikami sovražnega delovanja in z družbeno negativnimi in škodljivimi pojavi, ki jih odkrivajo, ter z vzroki in posledicami takih pojavov.

Pri izvajanju svojih nalog se organi za notranje zadeve opirajo na iniciativo in pomoč delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, drugih organizacij in društev kakor tudi na sodelovanje drugih državnih organov.

6. člen

Delavci organov za notranje zadeve smejo pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti uporabljati le tiste prisilne ukrepe, ki jih določa zakon, in s katerimi se z najmanjšimi škodljivimi posledicami za občane, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti doseže izvršitev uradne naloge.

Predstojnik organa za notranje zadeve, ki je bil obveščen, da je delavec organa za notranje zadeve pri opravljanju službe ukrenil nekaj, kar nima podlage v zakonu, ali storil ali opustil nekaj, kar je v nasprotju z njegovo dolžnostjo, mora tistega, ki ga je obvestil, če to zahteva, v 30 dneh obvestiti, kaj je v zvezi s tem ukrenil.

7. člen

Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi in občani morajo pomagati organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanju javnega reda in miru, preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in odkrivanju ter prijemanju storilcev kaznivih dejanj, kontroli gibanja v mejnem pasu in varovanju pred drugimi kršitvami nedotakljivosti državne meje.

8. člen

Občan, ki se med opravljanjem nalog iz prejšnjega člena poškoduje, zaradi take poškodbe zboli ali izgubi delovno zmožnost, je zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovan kakor oseba v delovnem razmerju za primer nesreče pri delu.

Osnova za odmero teh pravic je povprečni osebni dohodek občana oziroma povprečni osebni dohodek policista v zadnjem letu pred nastankom poškodbe občana, če je to za občana ugodneje, ali če ni v delovnem razmerju.

Če občan v primerih iz prejšnjega člena izgubi življenje, imajo družinski člani po njem pravico do družinske pokojnine.

Družina občana, ki jo je občan preživljal, pa je izgubil življenje v primerih iz 7. člena tega zakona, ima pravico do enkratne denarne pomoči v višini najmanj šestmesečnega povprečnega osebnega dohodka občana oziroma policista iz preteklega leta.

Občan, ki je pomagal v primerih iz 7. člena tega zakona, ima tudi pravico do povračila škode, ki jo ima zaradi dane pomoči.

Če se uvede zoper občana kazenski ali odškodninski postopek, ki sta v zvezi z dejavnostjo občana iz 7. člena tega zakona, zagotovi organ za notranje zadeve takemu občanu strokovno pomoč v tem postopku.

Sredstva, ki so potrebna za uresničevanje pravic iz prejšnjih odstavkov, zagotovi Socialistična republika Slovenija.

9. člen

Občinska skupščina ima lahko organ za nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o javnem redu in miru, o parkiranju motornih vozil in o komunalni urejenosti.

Delavci, ki opravljajo naloge iz prvega odstavka, imajo med opravljanjem službe pravico legitimirati in druge pravice in dolžnosti, ki jih določa občinska skupščina s svojim odlokom.

Službena obleka delavcev, ki so določeni za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, po barvi, kroju in označbah ne sme biti enaka uniformi policistov.

10. člen

Organi za notranje zadeve obveščajo javnost o vprašanjih s svojega delovnega področja, ki so pomembna za občane ter organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti, o ukrepih za njihovo reševanje ter dajejo o takih vprašanjih informacije zastopnikom tiska in drugih oblik javnega obveščanja.

Organi za notranje zadeve dajejo delovnim ljudem in občanom, nosilcem družbene samozaščite ter organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim obvestila o vprašanjih, ki jih neposredno zanimajo, če s takim obveščanjem ne škodujejo delu organov za notranje zadeve ali upravičenim koristim občana, integriteti človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja, upravičenim koristim organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, na katero se nanaša obvestilo. Obvestila in podatke pa jim lahko odrečejo, če gre za državno, vojaško ali uradno tajnost.

Podatke in obvestila o delu organa za notranje zadeve daje njegov predstojnik ali delavec, ki ga on določi.

11. člen

Na obrazložen predlog republiškega sekretarja za notranje zadeve lahko sodišče odloči, da se v posameznem primeru odstopi od načela neprekršljivosti tajnosti pisem in drugih občil, če je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost države in poseg ni v očitnem nesorazmerju s ciljem.

V odločbi, s katero se dopusti poseg, sodišče določi vrsto in obseg posega, čas trajanja posega in subjekte, ki so dolžni omogočiti izvršitev posega.

Če organi za notranje zadeve pri takem posegu izvedo za podatke, ki niso v zvezi z nameravanim posegom, jih ne smejo uporabiti niti posredovati drugim, razen če gre za podatke o kaznivem dejanju, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.

12. člen

Če Predsedstvo SR Slovenije ugotovi, da so na določenem območju nastale razmere, zaradi katerih je hudo kršen javni red, tako da je ogroženo življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti, lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sklene, da mora republiški sekretar sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti. V takem primeru lahko republiški sekretar z odredbo omeji ali prepove gibanje na določenih območjih, sestajanje občanov na javnih mestih ali prepove nastanitev v določenem kraju. Tak ukrep sme trajati dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bil sprejet.

O uvedbi ukrepa iz prejšnjega odstavka Izvršni svet Skupščine SR Slovenije takoj obvesti Skupščino SR Slovenije in ji poroča o njegovem izvajanju.

13. člen

Organi za notranje zadeve se v mejah svoje pristojnosti pripravljajo za delovanje v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni v skladu s posebnimi predpisi.

14. člen

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in italijanske oziroma madžarske narodnosti in na katerih je s statutom občine določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, morajo organi za notranje zadeve zagotoviti poslovanje, voditi postopek in izdajati odločbe tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.

15. člen

Zakoni in drugi predpisi o državni upravi, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje državne uprave, na samoupravljanje delovnih ljudi in na delovna razmerja ter na izobraževanje in pripravništvo v teh organih veljajo tudi za organe za notranje zadeve, če ni zanje s tem zakonom drugače določeno.

Zakoni in drugi predpisi ter samoupravni splošni akti, ki urejajo zdravstveno varstvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev veljajo tudi za delavce v organih za notranje zadeve, kolikor niso s tem zakonom posamezna vprašanja zanje drugače urejena.

II. DELO IN ORGANIZACIJA ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE

1. Republiški sekretariat za notranje zadeve

16. člen

Republiški sekretariat za notranje zadeve spremlja varnostne razmere, ugotavlja stanje in pojave na področju notranjih zadev, usmerja in usklajuje delo organov za notranje zadeve, jim nudi strokovno in tehnično pomoč, opravlja nadzor nad njihovim delom, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti ter sistema in metod dela, skrbi za usposabljanje celotnega varnostnega sistema, usmerja in usklajuje priprave organov za notranje zadeve za delovanje v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni organizira in skrbi za zakonito izvrševanje predpisov s področja notranjih zadev in odreja ali izvaja ukrepe za učinkovito delovanje organov za notranje zadeve.

Republiški sekretariat za notranje zadeve odloča o pritožbah zoper odločbe, ki jih izdajajo za notranje zadeve pristojni občinski in drugi upravni organi, in opravlja druge upravne zadeve, za katere je pristojen po posebnih predpisih.

17. člen

V izvajanju nalog iz prvega odstavka prejšnjega člena republiški sekretariat za notranje zadeve:

-

opravlja zadeve varstva ustavne ureditve;

-

ukrepa na področju zatiranja kriminalitete v primerih, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju ali ko gre za kazniva dejanja, ki pomenijo hujšo nevarnost za družbo;

-

organizira in vodi varovanje določenih oseb in objektov;

-

opravlja v mejah svoje pristojnosti zadeve s področja kontrole prehajanja čez državno mejo, prenašanja strelnega orožja in razstreliva, prepovedanega tiska in radijskih postaj in drugih stvari, ki jih je prepovedano prinašati ali nositi iz države, kontrole gibanja v mejnem pasu, naloge v zvezi z ugotavljanjem mejnih incidentov in drugih kršitev nedotakljivosti državne meje ter skrbi za izvajanje predpisov s področja tujcev in mednarodnih sporazumov, ki urejajo prehajanje čez državno mejo;

-

zagotavlja izvajanje nalog s področja javnega reda in mira, ko je potrebno delovanje na širšem območju ali če gre za hujše kršitve javnega reda in mira;

-

opravlja zadeve s področja varnosti cestnega prometa, za katere je pristojen po posebnih predpisih;

-

opravlja kriminalistično-tehnično laboratorijska raziskovanja in daje strokovna mnenja s tega področja;

-

opravlja zadeve s področja požarnega varstva v skladu s posebnimi predpisi;

-

vodi kazensko evidenco obsojenih oseb v skladu z veljavnimi predpisi;

-

skrbi za sprejemanje delavcev v organe za notranje zadeve, jih razporeja v organizacijske enote ter organizira in vodi strokovno izobraževanje delavcev teh organov;

-

skrbi za uniformo in drugo osebno opremo, oborožitev, tehnično in drugo opremo v organih za notranje zadeve ter skrbi za izgradnjo in vzdrževanje delovnih prostorov organov za notranje zadeve;

-

skrbi za razporejanje in smotrno porabo finančnih sredstev;

-

sodeluje z organi za notranje zadeve drugih republik in pokrajin ter zveznim sekretariatom za notranje zadeve;

-

sodeluje s poveljstvi oboroženih sil;

-

sodeluje z organi za notranje zadeve tujih držav in z mednarodnimi organizacijami glede vprašanj s področja notranjih zadev iz republiške pristojnosti;

-

zbira, obdeluje in izkazuje podatke s področja notranjih zadev, ki imajo pomen za republiko in za učinkovito delovanje organov in služb za notranje zadeve, ter upravlja z informacijskim sistemom organov za notranje zadeve;

-

skrbi za tekoče informiranje pristojnih državnih organov in nosilcev družbene samozaščite o aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah v republiki;

-

usklajuje delo s službami družbenega sistema informiranja in občinskimi upravnimi organi za notranje zadeve glede vprašanj, ki se nanašajo na register prebivalstva;

-

sodeluje z Republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu;

-

opravlja druge zadeve s področja notranjih zadev, ki jih določa zakon ali drugi predpisi, izdani na podlagi zakona.

17.a člen

Za izvrševanje z zakonom določenih nalog in ukrepov s področja državne varnosti, zaščite življenja ljudi in premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj, odkrivanja in prijemanja storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, na podlagi pisne zahteve dolžni posredovati Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve v njih vsebovane podatke.

Republiški sekretar za notranje zadeve lahko odloči, da smejo v primerih iz prejšnjega odstavka organi, organizacije in drugi subjekti tiste, na katere se podatki nanašajo, seznaniti s posredovanjem podatkov šele po določenem roku, ki pa ne sme biti daljši od treh let.

Določba prejšnjega odstavka velja tudi za seznam iz 3. točke prvega odstavka 16. člena zakona o varstvu osebnih podatkov.

18. člen

Republiški sekretariat za notranje zadeve izvaja svoje naloge in pooblastila iz prejšnjega člena s policijo, z varnostno-informativno službo, s kriminalistično službo, službo za opravljanje upravnih notranjih zadev, z Republiškim inšpektoratom za požarno varnost ter drugimi strokovnimi službami, ki omogočajo nemoteno opravljanje nalog organov za notranje zadeve.

19. člen

Varnostno-informativna služba s svojo dejavnostjo republiškemu sekretarju za notranje zadeve omogoča, da pravočasno sprejme oziroma predlaga potrebne ukrepe zoper nevarnosti, ki ogrožajo varnost in obstoj države.

Zaradi izpolnjevanja nalog iz prejšnjega odstavka varnostno- informativna služba zbira, dokumentira in analizira informacije o:

-

načrtih in delovanju tujih držav, njihovih obveščevalnih služb ter drugih ustanov in organizacij, s katerimi ogrožajo obrambne in varnostne interese ali škodujejo gospodarskim in političnim interesom države;

-

pripravah in izvrševanju terorističnih in drugih nasilnih dejanj organizacij in skupin, ki jih izvršujejo v državi ali z zlorabo državnega prostora.

Varnostno-informativna služba z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka zagotavlja tudi podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in območij, pa tudi tajnost podatkov in dokumentov državnih organov.

Če varnostno-informativna služba pri izvajanju svojih nalog izve za podatke, ki kažejo na to, da je prišlo do dejavnosti iz prejšnjih odstavkov v oboroženih silah oziroma upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, obvesti republiški sekretar za notranje zadeve predstojnika republiškega upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, da ukrepa v skladu z zakonom.

Za opravljanje zadev iz prvega odstavka tega člena lahko republiški sekretar na določenih območjih republike ustanovi posebne organizacijske enote.

19.a člen

Varnostno-informativna služba in kriminalistična služba lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, uporabljata posebne operativne metode in sredstva dela. Pri tem morata izbrati tiste, ki bodo najmanj vplivale na prizadeto osebo.

Posebne operativne metode in sredstva dela so:

1.

tajno sodelovanje, tajno opazovanje in odkup predmetov;

2.

kontrola telefona in drugih komunikacijskih sredstev in občil, kontrola pisem in drugih pošiljk;

3.

protiprislušni pregled in tehnična zaščita objektov.

Operativne metode in sredstva iz 2. točke prejšnjega odstavka je dopustno uporabiti le pod pogoji iz 11. člena tega zakona. Kriminalistična služba jih lahko uporablja samo za odkrivanje in razkrivanje organiziranih, družbi posebno nevarnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj, ki jih storijo mednarodne kriminalne združbe.

Za uporabo operativnih metod in sredstev dela iz 1. in 3. točke drugega odstavka je potrebno pisno predhodno dovoljenje republiškega sekretarja za notranje zadeve. Za izdajo dovoljenja za uporabo metod in sredstev dela iz 3. točke drugega odstavka je potrebno soglasje varovane osebe ali predstojnika organa ali organizacije, ki se varuje.

19.b člen

O delu varnostno-informativne službe republiški sekretar za notranje zadeve tekoče obvešča Predsedstvo Republike Slovenije.

19.c člen

Varnostno-informativna služba vodi naslednje zbirke osebnih podatkov:

-

evidenco oseb, ki jih operativno obravnava;

-

evidenco iskanih oseb, ki ogrožajo varnost države;

-

evidenco oseb, pri katerih so uporabljena operativno-tehnična sredstva iz 2. točke drugega odstavka 19.a člena.

19.č člen

Evidence iz prejšnjega člena obsegajo naslednje osebne podatke: ime in priimek, psevdonim, rojstne podatke, podatke o prebivališču in državljanstvu.

Evidenca oseb, ki jih služba operativno obravnava, vsebuje poleg podatkov iz prejšnjega odstavka tudi številko dosjeja.

Evidenca iskanih oseb, ki ogrožajo varnost države, vsebuje poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena še: podatke o poklicu in zaposlitvi, podatke o osebnem opisu, podatke o potni listini osebe ter podatek o registrski številki vozila.

Evidenca oseb, pri katerih so uporabljene operativne metode in sredstva iz 2. točke drugega odstavka 19.a člena, vsebuje poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena še podatek o navedbi sodne odločbe, ki je podlaga za poseg v neprekršljivost tajnosti pisem in drugih občil, ter številko dosjeja.

19.d člen

Osebni podatki, vsebovani v evidencah iz 19.c člena, se lahko uporabljajo samo za namen izvrševanja z zakonom določenih nalog varnostno-informativne službe, drugim uporabnikom pa se lahko posredujejo samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom.

Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se lahko shranjujejo v evidencah in uporabljajo, dokler ni dosežen namen, zaradi katerega so bili zbrani. Ko je dosežen namen, se podatki arhivirajo.

Dostop do arhiviranih podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten le na podlagi pisne odločitve republiškega sekretarja za notranje zadeve ali organa, ki je pristojen za nadzor varnostno- informativne službe.

V evidencah ni dovoljeno shranjevati podatkov o mladoletnih osebah, ki še niso dopolnile 16 let. Upravičenost hranjenja podatkov o drugih mladoletnih osebah, ki so shranjeni v evidencah, je treba po enem letu preveriti.

19.e člen

Pri evidencah iz 19.c člena ter glede v njih vsebovanih osebnih podatkov so izključene pravice posameznika, določene v 16. in 17. členu zakona o varstvu osebnih podatkov, dokler podatki niso arhivirani.

Posameznik lahko v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov s predlogom zahteva sodno varstvo, če meni, da so kršene njegove pravice, določene z navedenim zakonom.

19.f člen

Pogoji in pravila, določeni za vodenje evidenc iz 19.c člena ter za uporabo in shranjevanje osebnih podatkov, vsebovanih v njih, se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere je nastala evidenca.

19.g člen

Druge službe Republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki vodijo zbirke osebnih podatkov, posredujejo varnostno- informativni službi osebne podatke samo na podlagi pisne zahteve.

Službe Republiškega sekretariata za notranje zadeve iz prejšnjega odstavka smejo seznaniti tiste, na katere se podatki nanašajo, o posredovanju podatkov varnostno-informativni službi šele po preteku določenega časa, če tako odloči varnostno-informativna služba oziroma, ko je podatek arhiviran.

20. člen

Republiški sekretar je za delo varnostno-informativne službe odgovoren Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije in jim o delu te službe poroča na njihovo zahtevo in lastno iniciativo.

Skupščina SR Slovenije opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo dela varnostno-informativne službe po posebnem telesu.

Telo Skupščine SR Slovenije iz prejšnjega odstavka ima vpogled v delo varnostno-informativne službe z vidika spoštovanja v ustavi in zakonu določenih pravic in svoboščin človeka in občana, pravic organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organov, ter glede metod in sredstev, ki jih varnostno-informativna služba uporablja pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti. To telo obravnava probleme, ki jih opazi pri delu varnostno-informativne službe in daje o tem poročila in predloge Skupščini SR Slovenije.

Republiški sekretar za notranje zadeve mora dati telesu Skupščine SR Slovenije iz prejšnjega odstavka podatke z delovnega področja varnostno-informativne službe, tudi če so zaupne narave.

Republiški sekretar za notranje zadeve je dolžan vsaj enkrat letno poročati telesu Skupščine SR Slovenije iz drugega odstavka tega člena o uporabi ukrepov iz 11. člena tega zakona.

Dejstva in drugi podatki, povedani na seji telesa Skupščine SR Slovenije iz drugega odstavka tega člena in navedeni v gradivu, pripravljenem ali izdelanem po sklepu tega telesa, veljajo za javna, če to telo za posamezne podatke ne določi drugače.

Republiški sekretar lahko predlaga, da se poročilo o posameznih vprašanjih o delu in stanju varnostno-informativne službe odloži za določen čas ali da se poročilo o posameznem vprašanju obravnava brez navzočnosti javnosti; svoj predlog mora utemeljiti.

21. člen

Republiški sekretar poroča o varnostnih razmerah in drugih notranjih zadevah Skupščini SR Slovenije in njenemu izvršnemu svetu ter Predsedstvu SR Slovenije in njegovemu svetu za varstvo ustavne ureditve.

Republiški sekretar poroča Predsedstvu Socialistične republike Slovenije o vprašanjih sistema varstva ustavne ureditve, ki so pomembna za politično usmerjanje in usklajevanje dela organov za notranje zadeve ter o vseh drugih vprašanjih, ki imajo pomen za varnost države.

22. člen

Za trajno opravljanje določenih nalog s področja notranjih zadev lahko republiški sekretar ustanovi posebno enoto policije. Z ustanovitveno odločbo se določijo delovno področje in notranja organizacija posebne enote.

23. člen

Pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve je godba policije kot posebna enota policije.

24. člen

Če je potrebno zaradi varovanja ustavne ureditve ali zaradi vzdrževanja javnega reda in miru, lahko republiški sekretar sestavi iz pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve, učencev izobraževalnega centra in oseb v rezervnem sestavu posebno enoto policije za izvršitev določene uradne naloge in v ta namen odredi koncentracijo tehničnih sredstev in opreme, ki je v uporabi teh organov in enot.

V odločbi o sestavi posebne enote iz prejšnjega odstavka imenuje republiški sekretar poveljnika enote in določi naloge, sestavo, oborožitev in tehnično opremo posebne enote policije.

2. Uprava za notranje zadeve

25. člen

Za opravljanje določenih nalog s področja notranjih zadev se za posamezna območja republike kot območni organi republiškega sekretariata za notranje zadeve ustanovijo uprave za notranje zadeve.

Uprave za notranje zadeve ustanovi in določi njihovo območje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog republiškega sekretarja.

Upravo za notranje zadeve vodi načelnik uprave. Načelnika uprave za notranje zadeve imenuje in razreši Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog republiškega sekretarja, ko je dobil mnenje občinskih skupščin z zadevnega območja.

26. člen

Uprava za notranje zadeve spremlja varnostne razmere in izvaja potrebne ukrepe s tem, da:

-

usklajuje in usmerja delovanje postaj policije na področju varovanja ustavne ureditve;

-

pripravlja in neposredno izvaja določene ukrepe za preprečevanje kriminalitete neposredno in v sodelovanju s postajami policije;

-

odkriva hujša kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih dejanj in jih izroča pristojnim organom;

-

zagotavlja izvajanje nalog s področja javnega reda in mira, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju ali gre za hujše kršitve javnega reda in mira;

-

opravlja določene naloge varovanja določenih oseb in objektov;

-

zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja urejanja in nadzora prometa, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju;

-

sodeluje pri določanju in spreminjanju prometne ureditve na javnih prometnih površinah, katerih rešitev je pomembna za širše območje;

-

izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja čez državno mejo;

-

sodeluje s poveljstvi obmejnih in drugih enot jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe;

-

sodeluje z obmejnimi organi varnosti sosednjih držav v zadevah s svojega delovnega področja;

-

ugotavlja in raziskuje mejne incidente in druge kršitve nedotakljivosti državne meje, izvaja postopke v zvezi s tujci;

-

obravnava kršitve mejnega režima;

-

skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov, ki urejajo prehajanje čez državno mejo;

-

nudi strokovno pomoč družbenopolitičnim skupnostim, krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in skupnostim na svojem območju glede varnosti in uresničevanja družbene samozaščite;

-

opravlja druge naloge s področja notranjih zadev, ki jih določi republiški sekretar za notranje zadeve.

Uprava za notranje zadeve usmerja in usklajuje delo postaj policije s splošnim in posebnim delovnim področjem, jim daje strokovna navodila za izvajanje posameznih nalog, opravlja nadzor nad njihovim delom in jim nudi strokovno pomoč.

Uprava za notranje zadeve lahko opravlja s pooblastilom republiškega sekretarja tudi določene zadeve s področja delovnih razmerij, strokovnega izobraževanja, operativne evidence in statistike ter materialno-finančnega poslovanja zase in za potrebe drugih organizacijskih enot ter za postaje policije z območja uprave.

27. člen

Načelnik uprave za notranje zadeve je za svoje delo in delo uprave odgovoren republiškemu sekretarju.

Načelnik uprave za notranje zadeve poroča o varnostnih razmerah in drugih notranjih zadevah na območju delovanja uprave letno in občasno občinskim skupščinam na območju uprave ter predlaga ukrepe, ki naj bi jih v zvezi z ugotovljenim stanjem sprejele občinske skupščine.

28. člen

Za neposredno opravljanje nalog na področju cestnega prometa, kontrole prehajanja čez državno mejo in varnosti železniškega prometa se v sestavi uprav za notranje zadeve ustanovijo postaje policije s posebnim delovnim področjem.

Postaja policije s posebnim delovnim področjem ima lahko oddelke za neposredno opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka.

29. člen

Postaja prometne policije:

-

nadzira in ureja promet na javnih cestah;

-

obravnava prometne nezgode in izvaja predpisane ukrepe;

-

odkriva kršilce cestnoprometnih predpisov in izvaja predpisane ukrepe;

-

ugotavlja stanje voznotehničnih razmer in opozarja pristojne organe in organizacije na odpravo pomanjkljivosti;

-

opravlja druge zadeve, ki jih določi republiški sekretar ali načelnik uprave za notranje zadeve.

30. člen

Postaja mejne policije:

-

opravlja kontrolo prehajanja čez državno mejo, prenašanja strelnega orožja in razstreliva, prepovedanega tiska, radijskih postaj in drugih stvari, ki jih je prepovedano prinašati ali nositi iz države, opravlja kontrolo gibanja v mejnem pasu, ugotavlja mejne incidente in druge kršitve državne meje na območju mejnega prehoda ter izvaja predpise s področja tujcev in mednarodnih sporazumov, ki urejajo prehajanje čez državno mejo;

-

izvaja pooblastila organov za notranje zadeve na morju, v pristaniščih in na letališčih, ki so odprta za mednarodni promet;

-

opravlja druge zadeve, ki jih določi republiški sekretar ali načelnik uprave za notranje zadeve.

31. člen

Postaja železniške policije:

-

varuje življenje in skrbi za osebno varnost ljudi v železniškem potniškem prometu;

-

varuje družbeno in zasebno premoženje v potniškem in tovornem železniškem prometu;

-

nudi pomoč pooblaščenim železniškim delavcem pri preprečevanju kršenja notranjega reda na železnici in pri njegovem vzpostavljanju;

-

nudi pomoč pooblaščenim železniškim delavcem pri izvrševanju njihovih pooblastil.

32. člen

Postaja policije s posebnim delovnim področjem opravlja poleg svoje osnovne naloge tudi naloge iz 1., 2., 3., 4., 5., 9. in 13. alinee 38. člena zakona.

33. člen

Postajo policije s posebnim delovnim področjem oziroma njen oddelek ustanovi in določi njeno osnovno nalogo ter območje republiški sekretar.

34. člen

Komandirja postaje policije s posebnim delovnim področjem in komandirja njenega oddelka imenuje brez javnega razpisa in razreši republiški sekretar.

35. člen

Komandir postaje policije s posebnim delovnim področjem je odgovoren za svoje delo in delo postaje načelniku uprave za notranje zadeve in republiškemu sekretarju, komandir oddelka postaje policije s posebnim delovnim področjem pa komandirju postaje.

36. člen

Za opravljanje nalog iz 24. člena tega zakona lahko načelnik uprave za notranje zadeve s soglasjem republiškega sekretarja sestavi posebno enoto policije iz pooblaščenih uradnih oseb uprave in postaj policije.

3. Postaja policije s splošnim delovnim področjem

37. člen

Za neposredno opravljanje nalog iz prve in druge točke 2. člena tega zakona se za območje občine ustanovi postaja policije s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu: postaja policije).

Postaja policije ima lahko oddelke za opravljanje nalog z njenega delovnega področja na določenem območju občine.

38. člen

Postaja policije predvsem:

Zakon o notranjih zadevah (ZNZ)

Časovnica