Nalaganje dokumenta...
Odredba o homologiranju vozil za javni prevoz potnikov glede izvedbe nadgradnje (št. 36.03)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 74-3554/1997, stran 5828 DATUM OBJAVE: 4.12.1997
VELJAVNOST: od 19.12.1997 do 19.8.1999 / UPORABA: od 1.10.1998 do 19.8.1999
RS 74-3554/1997
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 20.8.1999 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
3554. Odredba o homologiranju vozil za javni prevoz potnikov glede izvedbe nadgradnje (št. 36.03)
Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US RS in 29/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju vozil za javni prevoz potnikov glede izvedbe nadgradnje (št. 36.03)
o homologiranju vozil za javni prevoz potnikov glede izvedbe nadgradnje (št. 36.03)
1 SPLOŠNO
1.
1 Avtobusi, namenjeni za prevoz več kot 16 potnikov, morajo biti homologirani v skladu s to odredbo.
2 PODROČJE UPORABE
2.
1 Predpisi te odredbe veljajo za konstruiranje in izvedbo nadgradenj vozil za prevoz potnikov v javnem prometu, ki imajo poleg vozniškega več kot 16 sedežev ali stojišč in katerih največja širina je večja od 2,3 m. Veljajo za enonivojska vozila v togi ali zgibni izvedbi.
2.
2 Ta vozila se delijo v tri razrede:
2.
2.1 Razred I: mestni avtobus; vozilo tega razreda ima sedeže in prostore za stoječe potnike.
2.
2.2 Razred II: medkrajevni avtobus; vozilo tega razreda ima lahko tudi prostore za stoječe potnike, vendar samo v sredinskem prehodu.
2.
2.3 Razred III: turistični avtobus (za dolge vožnje); vozilo tega razreda nima prostorov za stoječe potnike.
3 ZAHTEVE
3.
1 Obremenitve
3.
1.1 Razporeditev obremenitve vozila se določa na ravni in vodoravni podlagi v dveh stopnjah obremenitve:
3.
1.1.1 neobremenjeno, po določilih točke 3.1.3 te odredbe, in
3.
1.1.2 obremenjeno, po določilih točke 3.1.4 te odredbe.
3.
1.2 Prednja os mora biti obremenjena z najmanj takim odstotkom skupne mase vozila, kot to določa naslednja tabela:
----------------------------------------------------------------------------- Razred I I II II III III ----------------------------------------------------------------------------- Stanje obremenitve togi zgibni togi zgibni togi zgibni Neobremenjeno 20 20 25 20 25 20 Obremenjeno 25 20 25 20 25 20 -----------------------------------------------------------------------------
3.1.3 “Neobremenjeno” vozilo v smislu točke 3.1 in 3.3 te odredbe je prazno vozilo, pripravljeno za vožnjo (z 90% napolnjeno posodo za gorivo, z mazivom, hladilno tekočino, orodjem in rezervnim kolesom, če je vgrajeno), z dodatno maso 75 kg za voznika in po 75 kg za vsako spremljajočo službeno osebo, za katero je predviden poseben sedež. (MV) [kg].
3.
1.4 “Obremenjeno” vozilo v smislu točke 3.1 te odredbe je neobremenjeno vozilo po točki 3.1.3 in dodatno:
-
z maso Q na vsakem sedežu,
-
s tolikšnim številom uteži z maso Q, ki ustreza dovoljenemu številu stoječih potnikov, enakomerno porazdeljenimi po površini S(1), ki je namenjena za prevoz stoječih potnikov,
-
z maso B, enakomerno porazdeljeno v prtljažnem prostoru, in
-
če pride v poštev, z maso BX, enakomerno porazdeljeno po strešnem prtljažniku.
3.
1.5 Vrednosti za Q so navedene v točki 3.3 te odredbe za posamezne razrede avtobusov.
3.
1.6 Masa B v kg mora biti številčno enaka najmanj 100 x V (prostornina prtljažnega prostora v m3).
3.
1.7 Masa BX mora ustrezati najmanj obremenitvi 75 kg/m2 celotne površine strehe avtobusa, ki je namenjena za prevoz prtljage.
3.
2 Območje, namenjeno potnikom
3.
2.1 Skupna površina, ki je na razpolago potnikom, S(0), se izračuna tako, da se od skupne površine poda avtobusa odštejejo:
3.
2.1.1 površina vozniškega prostora,
3.
2.1.2 površine stopnic pri vratih in površine vseh stopnic z globino, manjšo od 30 cm,
3.
2.1.3 vse površine, nad katerimi znaša svetla višina, merjena od poda, manj kot 135 cm, pri tem pa se ne upošteva tistih delov, ki štrlijo v ta prostor skladno z določilom točke 3.7.8.6.3 te odredbe, in
3.
2.1.4 površina vseh delov gibljivega dela zgibnega avtobusa, ki niso dostopni zaradi predelnih sten in/ali oprijemnega drogovja.
3.
2.2 Površina S(1), ki je namenjena stoječim potnikom (samo pri avtobusih razreda I in II, kjer je prevoz stoječih potnikov dovoljen), se izračuna tako, da se od površine S(0) odštejejo naslednje površine:
3.
2.2.1 pri avtobusih razreda I in II:
3.
2.2.1.1 površina vseh delov poda, kjer je naklon večji od 8%,
3.
2.2.1.2 površina vseh predelov, ki stoječemu potniku niso dostopni, če so vsi sedeži zasedeni, z izjemo sklopnih sedežev,
3.
2.2.1.3 površina vseh predelov, nad katerimi znaša svetla višina, merjena od poda, manj kot 190 cm, oziroma del sredinskega hodnika nad zadnjo osjo ali za njo in sosednjih delov, kjer je svetla višina manjša od 180 cm (oprijemno drogovje se tu ne upošteva),
3.
2.2.1.4 področje pred navpično ravnino, ki poteka skozi sredino sedežne blazine voznikovega sedeža (v najbolj nazaj pomaknjeni legi) in srednjo točko zunanjega ogledala, ki je nameščeno na nasprotni strani vozila glede na voznikov sedež, in
3.
2.2.1.5 območje 30 cm pred vsakim sedežem, razen pred sklopnim;
3.
2.2.1.6 vsak del površine poda, ki ni izključen s točkami 3.2.2.1.1 do 3.2.2.1.5 te odredbe, na katerega ni mogoče položiti pravokotnika z merama 40 cm x 30 cm; in
3.
2.2.1.7 pri vozilih razreda II, površina vseh predelov poda, ki niso del sredinskega hodnika.
3.
3 Število potniških mest
3.
3.1 V vozilu je treba predvideti število sedežev (P(s)), ki niso sklopni sedeži, ki ustreza zahtevam iz točke 3.7.8 te odredbe. Pri avtobusih razreda I ali II mora biti število P(s) enako najmanj številu kvadratnih metrov površine namenjene potnikom in posadki (S(0)), zaokroženim navzdol na naslednjo celo vrednost; v primeru vozil razreda I, je to število lahko zmanjšano za 10% (0,9 S(0)).
3.
3.2 Skupno število potniških mest (N) se izračuna na naslednji način:
N ≤ P(s) + S(1)/S(sp) oziroma N ≤ (MT-MV-LV-RVX)/Q
pri čemer je:
P(s) – število sedežev (točka 3.3.1 te odredbe);
S(1) – površina (m2), namenjena stoječim potnikom (točka 3.2.2 te odredbe);
S(sp) – potrebna površina za enega stoječega potnika (m2);
MT – tehnično dovoljena skupna masa vozila (v kg);
MV – masa praznega vozila (točka 3.1.3 te odredbe) – (v kg);
L – specifična masa prtljage v prtljažnem prostoru (kg/m3);
V – prostornina prtljažnega prostora (v m3);
R – specifična masa prtljage na strehi (kg/m2);
VX – površina strehe avtobusa, prirejena za prevoz prtljage (v m2);
Q – masa (kg), ki se predvideva kot obremenitev na vsakem sedežu in prostoru za stoječega potnika, če obstaja (točka 3.3.2.2 te odredbe).
3.
3.2.1 Pri avtobusih razreda III znaša S(1) = 0
3.
3.2.2 Vrednosti za Q, S(sp), L in R so za različne razrede avtobusov podane v naslednji tabeli:
----------------------------------------------------------------
Ssp (m2/potnika) L R
Razred Q (kg) Potrebna površina za enega (kg/m3) (kg/m3)
stoječega potnika
----------------------------------------------------------------
I** 68 0,125 100 75
II 71* 0,150 100 75
III 71* ni stoječih podatkov 100 75
----------------------------------------------------------------
* vključno 3 kg ročne prtljage
** če se avtobus razreda II ali III homologira kot avtobus
razreda I, se ne upošteva mase prtljage, ki se prevaža v tistih
prtljažnih prostorih, ki so dostopni samo z zunanje strani3.3.3 Pri izračunu po točki 3.3.2 te odredbe obremenitev posameznih osi ne sme biti večja od največjih tehnično dovoljenih vrednosti za te osi.
3.
3.4 V notranjosti vozila v bližini vrat mora biti jasno viden napis, s črkami oziroma simboli višine najmanj 15 mv in številkami višine najmanj 25 mm, ki označuje:
3.
3.4.1 število sedežev, za katero je vozilo predvideno (Ps) in
3.
3.4.2 skupno število potnikov, za katero je vozilo predvideno (N).
3.
4 Zaščita pred požarom
3.
4.1 Motorni prostor
3.
4.1.1 V motornem prostoru se ne smejo uporabljati lahko vnetljive snovi za dušenje zvoka, ki bi se lahko napojile z gorivom ali mazivom, razen če so prekrite z neprepustnim slojem.
3.
4.1.2 S primernim oblikovanjem motornega prostora ali z namestitvijo iztočnih odprtin je treba poskrbeti, da se v motornem prostoru ne bi nabiralo gorivo ali mazivo.
3.
4.1.3 Motorni prostor in vse druge vire toplote (npr. retarder, peči) razen toplovodnih naprav za gretje potniškega prostora, je treba ločiti od ostalega dela vozila z zaščitnim zaslonom iz materiala, odpornega proti vročini.
3.
4.2 Odprtine za natakanje goriva
3.
4.2.1 Odprtine za natakanje goriva so lahko dostopne samo z zunanje strani vozila.
3.
4.2.2 Nalivno grlo posode za gorivo ne sme biti bliže odprtini vrat kot 50 cm, če se posoda za gorivo polni z bencinom, in 25 cm, če se posoda za gorivo polni z dieselskim gorivom. Ne sme se nahajati v potniškem prostoru ali prostoru za voznika in mora biti nameščeno tako, da pri natakanju gorivo ne more priti v stik z motorjem ali izpušno napravo.
3.
4.2.3 Gorivo ne sme iztekati skozi pokrov posode za gorivo ali odprtine za odzračevanje, tudi če se posoda za gorivo zavrti za 180° okrog svoje vzdolžne osi. V tem primeru je rahlo puščanje goriva sicer dovoljeno, če ni večje od 30 g/min. Če je vozilo opremljeno z več med seboj povezanimi posodami za gorivo, mora tlak med preskusom ustrezati tlaku ob najbolj neugodni razporeditvi posod za gorivo.
3.
4.2.4 Če se nalivno grlo posode za gorivo nahaja na boku vozila, pokrov v zaprti legi ne sme štrleti iznad okoliških delov karoserije.
3.
4.2.5 Pokrov nalivnega grla mora biti izdelan tako, da ga ni mogoče nehote odpreti.
3.
4.3 Posoda za gorivo
3.
4.3.1 Vse posode za gorivo morajo biti dobro pritrjene. Noben del posode za gorivo se ne sme nahajati manj kot 60 cm od prednjega dela oziroma manj kot 30 cm od zadnjega roba vozila, da je posoda pri morebitnem čelnem trčenju zaščitena z nadgradnjo vozila.
3.
4.3.2 Noben del posode za gorivo ne sme štrleti izven nadgradnje vozila.
3.
4.3.3 Vse posode za gorivo je treba preskusiti z notranjim nadtlakom. Preskus se opravi na izgrajeni posodi za gorivo s serijskim nalivnim grlom in pokrovom. Posoda za gorivo se popolnoma napolni z vodo, vsi priključki, ki vodijo navzven, se zaprejo in skozi priključek za dovod goriva k motorju se povečuje tlak do vrednosti nadtlaka, ki ustreza dvojni višini obratovalnega nadtlaka, vendar najmanj 0,3 bara. Ta nadtlak je treba vzdrževati eno minuto. Med tem časom se ne sme pojaviti nobena razpoka v steni posode za gorivo niti puščanje vsebine. Trajne deformacije so dovoljene.
3.
4.3.4 Posode za gorivo morajo biti odporne proti koroziji.
3.
4.3.5 Vsak nadtlak v odnosu na obratovalni tlak se mora s pomočjo primernih naprav (odzračevalne odprtine, nadtlačni ventili in podobno) takoj izravnati. Odzračevalne odprtine morajo biti izvedene tako, da je izključena vsaka nevarnost požara.
3.
4.4 Naprava za oskrbo z gorivom
3.
4.4.1 V prostoru za voznika oziroma potnike ne sme biti nameščen noben del, ki služi za oskrbo vozila z gorivom.
3.
4.4.2 Napeljava za gorivo in vsi drugi deli naprave za dovod goriva v motor morajo biti nameščeni tako, da so v razumni meri zaščiteni.
3.
4.4.3 Deli napeljave za gorivo ne smejo biti izpostavljeni čezmernim obremenitvam zaradi zvijanja, upogibanja ali nihanja nadgradnje vozila ali pa motorja.
3.
4.4.4 Povezave gibljivih cevi s togimi deli naprave za oskrbo z gorivom morajo biti izvedene tako, da ob delovnih pogojih delovanja vozila ostanejo tesne kljub staranju, zvijanju, upogibanju in vibracijam karoserije ali motorja.
3.
4.4.5 Gorivo, ki bi lahko iztekalo iz kateregakoli dela naprave za oskrbo z gorivom, mora prosto odtekati na tla (cestišče) in ne sme v nobenem primeru priti v stik z izpušno napravo.
3.
4.5 Varnostno stikalo
Zaradi zmanjšanja nevarnosti požara po zaustavitvi vozila je treba namestiti posebno varnostno stikalo, ki mora imeti naslednje lastnosti:
3.
4.5.1 nameščeno mora biti tako, da ga voznik lahko doseže s svojega sedeža;
3.
4.5.2 biti mora razločno označeno in opremljeno z zaščitnim pokrovom ali neko podobno napravo, ki preprečuje nehoteno vključitev. V neposredni bližini stikala mora biti ploščica z jasnim navodilom za uporabo, npr. “Odstraniti pokrov in ročico potisniti navzdol! Uporabiti samo pri stoječem vozilu!”.
3.
4.5.3 Z vključitvijo stikala je treba doseči sočasno:
3.
4.5.3.1 hitri odklop motorja;
3.
4.5.3.2 aktiviranje glavnega stikala za odklop akumulatorjev, ki mora biti nameščeno čim bližje akumulatorjem in ki odklopi najmanj en pol akumulatorja od ostalega dela električne napeljave; to ne velja za tokokrog, ki napaja funkcijo po točki 3.4.5.3.3 te odredbe, in tokokroge ki so namenjeni za neprekinjeno delovanje tahografa in drugih naprav, katerih nenadni odklop bi lahko povzročil večjo nevarnost. Take naprave so npr.:
3.
4.5.3.2.1 zasilna notranja razsvetljava,
3.
4.5.3.2.2 odvzem toplote za dodatne grelne naprave,
3.
4.5.3.2.3 centralno elektronsko zaklepanje vrat;
3.
4.5.3.3 vklop varnostnih utripalk.
3.
4.5.4 Poleg varnostnega stikala so lahko nameščene tudi druge naprave, ki opravljajo funkcije iz točke 3.4.5.3 te odredbe, vendar ne smejo vplivati na delovanje varnostnega stikala.
3.
4.6 Električna oprema in kabli
3.
4.6.1 Vsi kabli morajo biti dobro izolirani. Kabli in druga električna oprema morajo biti odporni proti vplivom temperature in vlage, ki so jim izpostavljeni. Posebno pozornost je treba posvetiti odpornosti proti temperaturam, olju in param v motornem prostoru.
3.
4.6.2 Noben kabel ne sme biti izpostavljen močnejšemu toku od tistega, za katerega je bil predviden, ob upoštevanju najvišje temperature okolja in načina položitve.
3.
4.6.3 Vsi tokokrogi morajo biti opremljeni z varovalkami ali prekinjevalci tokokrogov, razen kabla za polnjenje akumulatorja in kabla za maso ter tistih tokokrogov, ki napajajo zaganjalnik, vžig, žarilne svečke in napravo za zaustavitev motorja. Tokokrogi, ki napajajo naprave z majhno porabo energije, so lahko varovani s skupno varovalko ali skupnim prekinjevalcem, če nazivni tok ne presega 16 A.
3.
4.6.4 Vsi kabli morajo biti dobro zaščiteni in tako varno položeni, da se ne morejo poškodovati zaradi obrabe ali drgnjenja.
3.
4.6.5 Če napetost v enem ali več tokokrogih vozila presega 100 V ef (kvadratna srednja vrednost), mora biti v neposrednem dosegu voznika nameščeno stikalo, s katerim je mogoče vse te tokokroge odklopiti od glavnega napajalnega tokokroga. Stikalo, ki nima električnega stika z maso, mora prekiniti vse pole. To stikalo ne sme prekiniti tokokrogov, ki napajajo zunanjo osvetlitev vozila.
3.
4.6.6 Za osvetlitev notranjosti vozila morata biti predvidena najmanj dva tokokroga, pri čemer pa izpad enega tokokroga ne sme vplivati na drugega. Tokokrog, ki je namenjen izključno za napajanje osvetlitve vstopnih oziroma izstopnih vrat, se lahko šteje za enega takih tokokrogov.
3.
4.7 Akumulatorji
3.
4.7.1 Vsi akumulatorji morajo biti dostopni in dobro pritrjeni.
3.
4.7.2 Akumulatorji morajo biti nameščeni izven prostora za voznika in potnike in na mestu, ki je dobro prezračevano z zunanje strani.
3.
4.8 Gasilni aparati in oprema za prvo pomoč
3.
4.8.1 V vozilu morajo biti predvideni prostori za enega ali več gasilnih aparatov. En gasilni aparat mora biti nameščen v neposredni bližini voznika. Prostor za gasilni aparat mora imeti najmanj naslednje mere: 600 x 200 x 200 mm. Dovoljeno je, da v ta prostor štrlijo tudi drugi deli, če je kljub temu v prostor mogoče postaviti gasilni aparat predpisane velikosti.
3.
4.8.2 V vozilu morajo biti predvideni prostori za eno ali več omaric za prvo pomoč. Prostor za omarico prve pomoči mora imeti najmanj prostornino 7 dm3 in najmanjša mera sme znašati 80 mm.
3.
4.9 Materiali
3.
4.9.1 Uporaba gorljivih materialov v oddaljenosti manj kot 100 mm od izpušne cevi ni dopustna, razen če je tak material dobro zaščiten.