TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba v izpodbijanem ugodilnem delu v 2., 3., 4., 5. in 6. alineji III./e točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„Zavrne se zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna za čas od leta 2008 do 2013 obračunati nadomestilo za neizkoriščen letni dopust; kakor sledi:

za leto: bruto znesek: zamudne obresti:

2008 4.444,65 EUR 5. 1. 2009

2009 4.488,65 EUR 5. 1. 2010

2010 3.906,13 EUR 5. 1. 2011

2011 3.943,17 EUR 5. 1. 2012

2013 3.616,47 EUR 5. 1. 2014

od vsakokratnega bruto zneska obračunati in plačati predpisane davke in prispevke ter tožniku izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datuma zapadlosti do plačila.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Tožniku se v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita, da je naročil dodatna gradbena dela, ki so občutno presegala prvotno dogovorjena. Tožnik v spornem času kot odgovoren delavec tožene stranke izvajalcu ni naročil gradbenih del v obsegu, ki bi pomenil 76 % odmik od prvotne pogodbene cene. Tudi sicer je bil nadzorni organ tisti, ki bi moral poskrbeti za obveščanje tožnika o spremembah na gradbišču. Tožnik v konkretnem primeru ni ravnal naklepno ali iz hude malomarnosti in ni kršil delovnih obveznosti. Zato tožena stranka ni imela podlage, da je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu vodje režijskega obrata.