3839. Odlok o razglasitvi Gradu Negova za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Gradu Negova za kulturni spomenik državnega pomena
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
-
Negova – Grad (EŠD 484).
Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in kulturne krajine.
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Grajske stavbe so izjemno pričevalne in kažejo razvoj srednjeveškega utrjenega bivališča 15. stoletja v rezidenco plemenitašev ter samostojno ekonomijo. Grad je izjemna prostorska dominanta nad dolino Krčovine in Ščavnice, oblikuje naselje Negova. Je pomembna utrjena točka ob vzhodnem robu slovenske meje.
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje, oddaljeno 300 m od obstoječih obodnih zidov gradu ter vsa robna območja v širši okolici gradu, na katerih bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.