TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbe zagovornikov obtoženih A.A., I.Z., Z.M. in J.M. se kot neutemeljene zavrnejo.

Osnovno vprašanje, ki se zastavlja ob obravnavi zahteve za izločitev dokazov, zadeva veljavnost določbe 149.b člena ZKP po tistem, ko je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-65/19 z dne 3.4.2014 razveljavilo določbe 162. do 169. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1). Dejstvo namreč je, da so bili prometni podatki, katerih izločitev se zahteva, pridobljeni pred razveljavitvijo ZEKom in zato razveljavitev zakona še ne pomeni, da so bili tudi vsi konkretni ukrepi, ki so bili odrejeni na podlagi razveljavljenega predpisa, v neskladju s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.

Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče glede na izhodišča ustavne odločbe ravnalo povsem pravilno, ko je veljavnost pridobljenih prometnih podatkov ocenjevalo z vidika načela sorazmernosti ukrepa glede na težo kaznivega dejanja in tudi dejstva, da je Ustavno sodišče v odločbi izrecno ugotovilo, da je zakonodajalec za poseg v ustavno varovano pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave, imel ustavno dopusten cilj (preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon hudih kaznivih dejanj).