Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega...

3538. Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (ZPFPPIP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (ZPFPPIP)

Razglašam Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (ZPFPPIP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. decembra 2024.

Št. 003-02-1/2024-291

Ljubljana, dne 20. decembra 2024

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O PREHODNEM FINANCIRANJU POSPEŠENEGA IN PRAVIČNEGA IZSTOPA IZ PREMOGA (ZPFPPIP)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

S tem zakonom se z namenom pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga urejajo pogoji in prehodno financiranje za začasno zagotavljanje proizvodnje in dobave toplote na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj.

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

»alternativni proizvodni viri« so objekti, naprave in oprema, namenjeni proizvodnji in shranjevanju toplote z uporabo dodatnih, prilagodljivih ali dopolnilnih tehnologij ter goriv, ki služijo kot dopolnitev ali nadomestilo bloka 5 in bloka 6 izvajalca gospodarske javne službe;

2.

»blok 5« je 345 MW (bruto električna moč) blok na premog izvajalca gospodarske javne službe, z oznako velike kurilne naprave VKN3, zgrajen leta 1976 in obnovljen leta 2018, ki je priključen na sistem daljinskega ogrevanja prek toplotne postaje 2;

3.

»blok 6« je 600 MW (bruto električna moč) blok na premog izvajalca gospodarske javne službe, z oznako velike kurilne naprave VKN6, zgrajen leta 2015, ki je priključen na sistem daljinskega ogrevanja prek toplotne postaje 3;

4.

»distributer toplote« je družba Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. ali drug subjekt, ki na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj izvaja distribucijo toplote kot gospodarsko javno službo;

5.

»emisijski kupon« ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja;

6.

»finančni stroški« pomenijo stroške obresti po kreditu EIB ter stroške nadomestila za državno poroštvo za kredit EIB;

7.

»kredit EIB« je kreditna pogodba Finance Contract (TEŠ - Thermal Power Plant Šoštanj / B) z dne 22. aprila 2010 med Evropsko investicijsko banko kot kreditodajalcem in družbo Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. kot kreditojemalcem;

8.

»proizvodni viri« so objekti, naprave in oprema za proizvodnjo toplote, soproizvodnjo toplote in električne energije ter shranjevanje toplote ali električne energije;

9.

»PT 51 in PT 52« sta plinski turbini izvajalca gospodarske javne službe z oznako SGT-800, proizvajalca Siemens, z oznakama velike kurilne naprave VKN4 in VKN5, ki sta bili nameščeni leta 2008 in delujeta predvsem na zemeljski plin s pomožnim kurilnim oljem, tako da v referenčnih pogojih dosežeta električno moč 42,5 MW, ter sta priključeni na sistem daljinskega ogrevanja prek toplotne postaje 2.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja oskrbo s toploto iz distribucijskih sistemov, in drugi zakoni s področja energije.

II. GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA

3. člen

(gospodarska javna služba)

(1)

Proizvodnja in dobava toplote distributerju toplote (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba) se opravlja kot gospodarska javna služba z namenom in ciljem nemotenega zagotavljanja toplote v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj kot materialne javne dobrine v času trajanja gospodarske javne službe iz 5. člena tega zakona. Proizvodnja in dobava toplote distributerju toplote je v javnem interesu zaradi zadovoljevanja javnih potreb prebivalstva in poslovnih subjektov do zagotovitve alternativnih proizvodnih virov za proizvodnjo toplote.

(2)

Gospodarsko javno službo po tem zakonu izvaja družba Termoelektrarna Šoštanj d. o. o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj (v nadaljnjem besedilu: izvajalec gospodarske javne službe).

(3)

Gospodarska javna služba se zagotavlja in opravlja na način, kot določa ta zakon.

(4)

Ob upoštevanju namena tega zakona izvajalec gospodarske javne službe s svojimi proizvodnimi viri, ki imajo uporabno dovoljenje na dan 31. decembra 2024, proizvaja in distributerju toplote dobavlja zadostne količine toplote za potrebe odjemalcev v obstoječi distribucijski sistem v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj, in sicer na zanesljiv, varen, kontinuiran in stroškovno učinkovit način ob upoštevanju njihovih tehničnih lastnosti in omejitev.

(5)

Optimalni način angažiranja proizvodnih virov mora izvajalec gospodarske javne službe določiti z letnim načrtom obratovanja, ki je pripravljen za vse možne letne temperaturne razmere na način, da je skladen s prejšnjim odstavkom.

(6)

Letni načrt obratovanja pripravi izvajalec gospodarske javne službe v skladu s potrebami distributerja toplote za vsako koledarsko leto in ga po potrditvi s strani nadzornega sveta izvajalca gospodarske javne službe predloži ministrstvu, pristojnemu za energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v pregled najkasneje do 1. oktobra v tekočem letu za naslednje koledarsko leto, ob smiselnem upoštevanju izvajanja veljavnega trajnostnega načrta.

4. člen

(pogodba o izvajanju gospodarske javne službe)

(1)

Republika Slovenija in izvajalec gospodarske javne službe s pogodbo v skladu s tem zakonom uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe, zlasti pa:

1.

predmet pogodbe;

2.

obseg storitev;

3.

način izplačila nadomestila za opravljanje obvezne gospodarske javne službe, ki je predmet tega zakona;

4.

način in roke izpolnjevanja medsebojnih pogodbenih obveznosti;

5.

dolžnost izvajalca obvezne gospodarske javne službe poročati ministrstvu o okoliščinah, ki utegnejo vplivati na izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet tega zakona;

6.

način prilagajanja mesečne dinamike izplačil izhodiščnega letnega nadomestila;

7.

razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;

8.

medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem gospodarske javne službe in pogodbene sankcije;

9.

nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe;

10.

način spreminjanja pogodbe.

(2)

Pogodba se sklene za čas trajanja gospodarske javne službe. Za Republiko Slovenijo pogodbo sklene Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

5. člen

(čas trajanja gospodarske javne službe)

Obveznost izvajanja gospodarske javne službe traja od 1. januarja 2025 do 30. aprila 2027.

6. člen

(računovodske evidence)

(1)

Izvajalec gospodarske javne službe mora računovodske evidence voditi transparentno in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, ter veljavnimi računovodskimi standardi.

(2)

Če izvajalec gospodarske javne službe poleg javne gospodarske službe izvaja tudi druge dejavnosti, mora v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi voditi ločene računovodske evidence in v pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti ločene računovodske izkaze za izvajanje gospodarske javne službe in druge dejavnosti.

(3)

Izvajalec gospodarske javne službe mora na način iz prejšnjega odstavka voditi ločene računovodske evidence in v pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti ločene računovodske izkaze za druge dejavnosti, ki niso povezane z izvajanjem gospodarske javne službe.

(4)

Za ločene računovodske izkaze iz drugega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka se štejeta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.

(5)

Izvajalec gospodarske javne službe mora v skladu z računovodskimi standardi v svojih notranjih aktih opredeliti sodila za razporejanje sredstev in obveznosti, stroškov in odhodkov ter prihodkov, ki jih upošteva pri vodenju računovodskih evidenc in pripravi ločenih računovodskih izkazov iz prejšnjega odstavka.

(6)

Sodila iz prejšnjega odstavka pregleda revizor in potrdi njihovo ustreznost.

(7)

Izvajalec gospodarske javne službe mora v pojasnilih k računovodskim izkazom skupaj z ločenimi računovodskimi izkazi, za katere se zahteva ločeno razkrivanje, v celoti razkriti tudi sodila iz petega odstavka tega člena. Pravilnost uporabe sodil letno revidira revizor in o tem pripravi posebno poročilo.

III. FINANCIRANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

7. člen

(viri financiranja gospodarske javne službe)

Gospodarska javna služba se financira iz naslednjih virov:

-

iz prihodkov od proizvedene toplote,

-

iz prodaje stranskih produktov, ki nastanejo pri proizvodnji toplote (kot so električna energija, elektrofiltrski pepel, sadra, sistemska voda, žlindra),

-

iz državnega proračuna,

-

iz drugih prihodkov.

8. člen

(financiranje iz prihodkov od proizvedene toplote)

(1)

Za proizvedeno in dobavljeno toploto za potrebe končnih odjemalcev distributer toplote izvajalcu gospodarske javne službe plačuje ceno toplote.

(2)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja oskrbo s toploto iz distribucijskih sistemov, ki se nanašajo na regulacijo cen toplote in obračun energije, je cena toplote, dobavljena s strani izvajalca gospodarske javne službe distributerju toplote v času trajanja gospodarske javne službe, enaka ceni za toploto, ki je veljala na dan 1. oktobra 2024 in se usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin.

9. člen

(financiranje iz prodaje stranskih produktov, ki nastanejo pri proizvodnji toplote)

(1)

Stranske produkte, ki nastanejo pri proizvodnji toplote, kot so električna energija in odpadni produkti, kot so elektrofiltrski pepel, sadra, sistemska voda in žlindra, izvajalec gospodarske javne službe proda na trgu.

(2)

Proizvedena električna energija, ki izvira iz obratovanja proizvodnih virov za potrebe izvajanja gospodarske javne službe, se v obsegu od 70 % do 90 % predvidene proizvodnje za leto vnaprej v obliki mesečnega diagrama proda v enem ali več poslih najkasneje do konca tekočega leta.

(3)

Center za podpore iz 18. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21, 121/22 - ZUOKPOE in 102/24) izvaja v okviru obvezne državne gospodarske javne službe tudi prodajo proizvedene električne energije iz prejšnjega odstavka v obliki javne dražbe ali pa jo v obliki javnih razpisov izvede neposredno izvajalec gospodarske javne službe. Višina nadomestila centra za podpore za izvedbo javne dražbe se določi v EUR/MWh v besedilu javne dražbe in jo poravna kupec električne energije v roku petih delovnih dni po izvedbi dražbe.

(4)

Razlike med dolgoročno prodano električno energijo in dejansko napovedano proizvodnjo električne energije za dan vnaprej izvajalec gospodarske javne službe kupuje ali prodaja sam ali preko pogodbenega izvajalca na ustrezni borzi s točko dobave znotraj Republike Slovenije za dan vnaprej. V primeru, da izvajalec gospodarske javne službe sodeluje s pogodbenim izvajalcem, se ta izbere na javnem razpisu.

(5)

Sprememba obratovanja znotraj posameznega dneva, ki ni posledica sprememb odjema toplote ali nepredvidenih tehničnih omejitev, je lahko samo posledica potreb sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja.

(6)

Odstopanja realizirane proizvodnje električne energije od tržnih planov se poravnajo preko bilančnega obračuna v skladu s pravili za delovanje relevantnega trga.

10. člen

(financiranje iz državnega proračuna)

(1)

Izvajalec gospodarske javne službe je upravičen do nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe.

(2)

Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(3)

Obseg načrtovanih pravic porabe za izvajanje gospodarske javne službe se ugotovi z odločbo iz petega odstavka 17. člena tega zakona.

Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (ZPFPPIP)

Časovnica