Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) |...

2102. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS)

Razglašam Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. maja 2010.

Št. 003-02-5/2010-3

Ljubljana, dne 26. maja 2010

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O JAVNEM INTERESU V MLADINSKEM SEKTORJU (ZJIMS)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

S tem zakonom se opredeljuje mladinski sektor in določata javni interes v mladinskem sektorju ter način uresničevanja javnega interesa v mladinskem sektorju.

2. člen

(načela)

Izvajanje tega zakona temelji na načelih demokratičnosti, pluralnosti, integralnosti, medgeneracijske solidarnosti, enakopravnosti, nediskriminacije in pravičnosti, večkulturnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva, spodbujanja zdravega življenjskega sloga, spoštovanja življenja in okolja ter sodelovanja nevladnih organizacij pri upravljanju z javnimi zadevami.

3. člen

(opredelitev izrazov)

Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-

»mladi« so mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15. do dopolnjenega 29. leta;

-

»mladinski sektor« so področja, kjer poteka proces oblikovanja in uresničevanja mladinskih politik in mladinsko delo in so opredeljena v 4. členu tega zakona;

-

»mladinsko delo« je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične usmeritve;

-

»mladinska politika« je usklajen nabor ukrepov različnih sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter strokovnimi in drugimi organizacijami;

-

»organizacija v mladinskem sektorju« je subjekt, ki deluje v mladinskem sektorju, in je organizirana kot mladinska organizacija ali organizacija za mlade ali mladinski svet;

-

»mladinska organizacija« je avtonomno demokratično prostovoljno samostojno združenje mladih, ki s svojim delovanjem omogoča mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo ter je organizirana kot samostojna pravna oseba, in sicer kot društvo ali zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer društva, zveze društev, sindikata ali politične stranke, s tem, da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju;

-

»organizacija za mlade« je pravna oseba, ki izvaja programe za mlade, vendar ni mladinska organizacija, in je organizirana kot zavod, ustanova ali zadruga;

-

»strukturirani dialog« je odprt, pregleden, dolgoročen, nenehen in sistematičen dialog med mladimi in nosilci oblasti na državni in lokalni ravni v mladinskem sektorju;

-

»mladinska infrastruktura« je fizični prostor (zemljišče ali stavba oziroma del stavbe), namenjen predvsem mladim, za izvajanje mladinskega dela;

-

»mladinski program« je skupek dejavnosti, ki ga izvaja mladinska organizacija, in poteka med vrstniki nepretrgoma skozi večji del leta ter vključuje večje število izvajalcev in aktivnih udeležencev;

-

»program za mlade« je program ukrepov v mladinskem sektorju, ki ga izvajajo organizacije za mlade, z namenom zagotavljanja boljših pogojev za življenje, delovanje in organiziranost mladih, ter poteka nepretrgano skozi večji del leta in vključuje večje število aktivnih udeležencev.

II. URESNIČEVANJE JAVNEGA INTERESA V MLADINSKEM SEKTORJU

4. člen

(področja mladinskega sektorja)

Področja mladinskega sektorja se nanašajo na:

-

avtonomijo mladih,

-

neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih,

-

dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih,

-

skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi,

-

prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih,

-

mobilnost mladih in mednarodno povezovanje,

-

zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih,

-

dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in

-

sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.

5. člen

(javni interes v mladinskem sektorju)

Javni interes na področju mladinskega sektorja se uresničuje z zagotavljanjem:

-

normativnih in drugih pogojev za razvoj področij mladinskega dela in vključevanja mladinskega vidika v strategije, politike ter ukrepe, ki vplivajo na mlade in

-

finančne podpore mladinskim programom in programom za mlade, vključno s podporo mladinski infrastrukturi.

1. Nosilci in subjekti javnega interesa

6. člen

(nosilci javnega interesa)

(1)

Nosilci javnega interesa v mladinskem sektorju so država in samoupravne lokalne skupnosti ter na območjih, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, njihove samoupravne narodne skupnosti.

(2)

Organ, pristojen za uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju na državni ravni, je upravni organ, pristojen za mladino. Pri uresničevanju javnega interesa v mladinskem sektorju sodelujejo tudi drugi upravni organi, pristojni za posamezna področja mladinskega sektorja.

(3)

Za sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju mladinske politike Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) imenuje posvetovalno telo za mladino.

(4)

Za uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju na lokalni ravni so pristojni organi samoupravne lokalne skupnosti.

7. člen

(pristojnosti upravnega organa, pristojnega za mladino)

Upravni organ, pristojen za mladino:

-

pripravlja predpise in ukrepe na področju mladinskega sektorja;

-

zagotavlja finančno podporo mladinskim programom in programom za mlade (v nadaljnjem besedilu: programi v mladinskem sektorju);

-

skrbi za in izvaja nadzor nad uresničevanjem predpisov in ukrepov v mladinskem sektorju;

-

spremlja položaj mladih in učinke ukrepov v mladinskem sektorju;

-

sodeluje s pristojnimi organi in drugimi subjekti v mladinskem sektorju;

-

sodeluje pri predstavljanju države v organih Evropske unije in Sveta Evrope ter na mednarodni ravni v zadevah, ki se nanašajo na mladino, in

-

opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

8. člen

(Svet Vlade Republike Slovenije za mladino)

(1)

Vlada imenuje Svet Vlade Republike Slovenije za mladino kot posvetovalno telo, ki ji nudi pomoč pri odločanju o zadevah s področja mladih in mladinskega sektorja.

(2)

Svet Vlade Republike Slovenije za mladino opravlja naslednje naloge:

-

spremlja, ugotavlja in ocenjuje položaj mladih v družbi;

-

spremlja in ocenjuje upoštevanje predlogov mladih na družbene spremembe;

-

predlaga ukrepe v mladinskem sektorju in spremlja uresničevanje interesov mladine v drugih politikah na državni ravni;

-

obravnava predloge zakonov in drugih predpisov ter ukrepov vlade, ki se nanašajo na področje mladinskega dela, mladinskih politik in življenja mladih nasploh ter daje mnenje k predlogom zakonov;

-

razpravlja o aktualnih vprašanjih mladih in daje mnenje pristojnim institucijam o teh vprašanjih;

-

daje pobude in predloge za urejanje posameznih vprašanj na področju mladine;

-

daje predloge in priporočila glede financiranja dejavnosti mladih;

-

obravnava trende programskih in finančnih načrtov mladinskih organizacij ter drugih organizacij, ki sodelujejo v mladinskem sektorju;

-

daje vladi ter pristojnim ministrstvom predloge, pobude in priporočila za uresničevanje zaveze po krepitvi mladinske razsežnosti v posameznih sektorskih javnih politikah;

-

spodbuja sodelovanje mladih v različnih posvetovalnih in soodločevalskih telesih na državni in lokalni ravni.

(3)

Svet Vlade Republike Slovenije za mladino sestavlja enako število predstavnikov in predstavnic Vlade in organizacij v mladinskem sektorju.

(4)

Vlada imenuje člane Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino izmed predstavnikov in predstavnic organizacij v mladinskem sektorju, ki jih te same predlagajo.

(5)

Mandat članov Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino je štiri leta. Svet Vlade Republike Slovenije za mladino vodi predsednik oziroma predsednica, ki ga oziroma jo imenuje vlada izmed ministrov oziroma ministric.

(6)

Podrobnejšo sestavo in način dela ter druga vprašanja v zvezi z delovanjem Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino določi vlada.

9. člen

(subjekti javnega interesa)

(1)

Subjekti javnega interesa v mladinskem sektorju so mladinske organizacije in organizacije za mlade, ki se organizirajo in delujejo v skladu z zakonom, na podlagi katerega so ustanovljene.

(2)

Subjekti javnega interesa v mladinskem sektorju so tudi mladinski svet na državi ravni in mladinski sveti na lokalni ravni. V mladinski svet na državni ravni se združujejo nacionalne mladinske organizacije, v mladinske svete lokalnih skupnosti pa se združujejo mladinske organizacije na lokalni ravni. Status, pogoje združevanja in delovanje mladinskih svetov ureja poseben zakon.

(3)

Država in samoupravne lokalne skupnosti pri uresničevanju javnega interesa v mladinskem sektorju sodelujejo med seboj in z organizacijami v mladinskem sektorju.

10. člen

(priznanja)

(1)

Za izjemne dosežke v mladinskem sektorju minister oziroma ministrica, pristojen oziroma pristojna za mladino (v nadaljnjem besedilu: minister), podeljuje državna priznanja.

(2)

Ministrstvo, pristojno za mladino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vodi evidenco podeljenih priznanj iz prejšnjega odstavka, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih v zvezi s podeljevanjem priznanj. Evidenca je javna.

(3)

V evidenci se obdelujejo osebni podatki fizične osebe, ki je prejela priznanje: osebno ime, EMŠO ali datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, je javen le podatek o osebnem imenu.

(4)

Ministrstvo lahko osebne podatke iz prejšnjega odstavka obdeluje samo za vodenje evidence in izvajanje nalog v zvezi s podelitvijo priznanja in za statistične namene.

(5)

Merila in način podeljevanja priznanj ter način vodenja evidence priznanj podrobneje določi minister.

2. Status organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS)

Časovnica