Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do...

2927. Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 – »Kakovostna policija za varno Slovenijo« (ReDRPPol)

Na podlagi prvega odstavka 15. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13 in 11/14) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) je Državni zbor na seji dne 29. septembra 2015 sprejel

R E S O L U C I J O
o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 – »Kakovostna policija za varno Slovenijo« (ReDRPPol)

1. UVOD

Policija, organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, je največji državni upravni organ v Republiki Sloveniji. Svoje poslanstvo, določeno v nacionalnih in mednarodnih predpisih, izvaja na celotnem državnem ozemlju. Pod pogoji in v obsegu, kot jih določa vsakokratni mandat mednarodnega prava, lahko pod okriljem mednarodnih varnostnih povezav in misij deluje tudi na ozemlju drugih držav.

Policija je del enotnega nacionalnega varnostnega sistema Republike Slovenije, pristojna pa je za izvajanje nalog na področju notranje varnosti. Opravlja javnovarnostne naloge, s katerimi varuje življenje in telesno integriteto ljudi ter vse oblike premoženja, tako da izvaja proaktivne ukrepe za preprečevanje nevarnosti nastanka škodljivih posledic in postaktivne ukrepe preiskovanja varnostnih dogodkov s škodljivimi posledicami ter odkrivanja odgovornih oseb. Pri tem sodeluje z drugimi nacionalnovarnostnimi organi Republike Slovenije, s pravnimi osebami javnega in zasebnega prava, s civilnodružbenimi organizacijami in državljani ter z organi drugih držav in mednarodnih organizacij.

Funkcionalni razvoj policije, zgodovinsko gledano skozi optiko vsakokratnega varnostnega prostora in časa, poteka evolutivno in vzporedno z razvojem varnostnih groženj, uperjenih proti skupnosti ali posameznikom. Razvoj prinaša nove metode, taktike in tehnike policijskega dela, ki so v precejšnji meri globalizirane, podobno kot so globalizirane tudi varnostne grožnje. Te se v nove pojavne oblike razvijajo nekoliko hitreje kot policijska organizacija, zato mora slednja ves čas vlagati napore v lasten razvoj. Svojo formalno in funkcionalno organiziranost mora prožno prilagajati dinamiki varnostnih dogajanj in razvijati vire za lastno delovanje za čim uspešnejše in učinkovitejše izpolnjevanje svojega poslanstva.

Policija je v zadnjih 20 letih doživela nekaj pomembnih organizacijskih sprememb. V preteklosti so bili uspešno izpeljani veliki projekti (npr. vstop v schengensko območje, policija na lokalni ravni, oblikovanje policije kot organa v sestavi MNZ in Generalne policijske uprave na državni ravni, ustanovitev NPU in projekt Libra na regionalni ravni). Slovenska policija danes deluje dobro, predvsem pa policistke in policisti dnevno dokazujejo, da so predani posamezniki, ki se zavedajo odgovornosti pri zagotavljanju svobode in varnosti vseh državljanov Republike Slovenije in vseh drugih, ki v njej živijo ali jo obiščejo.

Učinkovitost, strokovnost, zakonitost in etičnost policijskega dela so življenjsko povezani vidiki, med drugim z ustreznim materialnim in moralnim vrednotenjem policijskega dela, kakovostjo opreme in delovnih sredstev, organizacijsko kulturo in ustreznim vodenjem, medsebojnimi odnosi in občutkom pripadnosti organizaciji, ki zna zaščititi policistke in policiste pred grožnjami in neutemeljenimi obtožbami, vendar hkrati od njih zahteva dosledno spoštovanje zakonitosti in človekovih pravic.

Razvoj virov in delovnih zmogljivosti policije je kompleksen proces, ki ob potrebnem času in finančnih sredstvih zahteva predvsem natančno razvojno načrtovanje, oprto na kakovostna empirična in teoretska spoznanja sodobnih varnostnih ved. Enako velja tudi za razvoj novih metod, taktik in tehnik policijskega dela.

Družba od policije pričakuje veliko, zlasti ko se pojavijo nove varnostne grožnje. V manjši meri lahko policija pričakovanja skupnosti zadovolji s sistemskimi prilagoditvami, ki ne zahtevajo dodatnih virov, velikokrat pa pričakovana višja odzivnost policije na sodobne varnostne izzive terja nova razvojna vlaganja. Temu cilju poleg zadovoljitev pričakovanj družbe glede sodobnih varnostih izzivov sledi Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 (v nadaljnjem besedilu: Resolucija).

Resolucija je najvišji ključni razvojnousmerjevalni dokument, namenjen policiji, in hkrati dolgoročni planski dokument, ki zagotavlja platformo in okvir za dolgoročni razvoj policije in je hkrati temelj srednjeročnih načrtov dela policije. Gre za strateški dokument, ki odgovarja na ključna vprašanja dolgoročnega razvoja policije in zagotavlja konstantnost prioritet in vlaganje v varnost. Pričakovanja družbene skupnosti do policije so vselej velika, kar še posebej velja, ko se pojavijo nove varnostne grožnje. V manjši meri lahko policija pričakovanja skupnosti zadovolji s sistemskimi prilagoditvami, ki ne zahtevajo dodatnih virov, v večji meri pa pričakovana višja odzivnost policije na sodobne varnostne izzive terja nova razvojna vlaganja.

Za pripravo pričujočega dokumenta je policija najprej identificirala ključne razvojne probleme, s katerimi se sooča. Identificirala je razloge za problemska stanja ter njihove notranje in zunanje posledice. Na tej podlagi je za vsak problemski sklop določila temeljne in posamezne razvojne cilje, metode za njihovo uresničevanje, čas za izvedbo razvojnih projektov, vire in kazalnike uspešnosti doseganja postavljenih ciljev.

1.1 POSLANSTVO

Temeljna determinanta razvoja policije je njeno poslanstvo, ki ga mora opravljati učinkovito in kakovostno, dosledno upoštevajoč kogentne predpise in spoštujoč ustavno jamstvo človekovih pravic in svoboščin, v katere sme posegati zgolj izjemoma ter v obsegu in na način, kot ju določa zakon, ob upoštevanju načel enake obravnave, zakonitosti, sorazmernosti ter strokovnosti in integritete. Temeljne dolžnosti policije so zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države.

Poslanstvo policije je varovanje življenja, telesne integritete in premoženja ljudi, preprečevanje in obvladovanje varnostnih incidentov, zmanjševanje občutka strahu ljudi pred tem, da postanejo žrtve kaznivih ravnanj, in zagotavljanje javnovarnostnih razmer, ki ljudem omogočajo kakovostnejše življenje in delo ter splošen družbeni razvoj in blagostanje. V prizadevanju po utrditvi javnega zaupanja, zavezana k spoštovanju visokih etičnih in strokovnih standardov, policija ravna častno, pošteno in pregledno, upoštevajoč enakost vseh ljudi pred zakonom in spoštujoč njihove pravice, svoboščine in osebno dostojanstvo.

1.2 VIZIJA

Policija bo vsem državljanom Republike Slovenije in vsem drugim, ki v njej živijo ali jo obiščejo, zagotavljala visoko stopnjo varnosti pred najhujšimi oblikami kriminalitete kot tudi pred vsemi ostalimi oblikami kriminalitete in bo tako v evropskem kot svetovnem merilu prepoznavna kot ena najvarnejših držav. Z zmanjševanjem in obvladovanjem varnostnih tveganj bo prispevala k zmanjševanju občutka strahu za življenje, ogrožanje telesne integritete in premoženja ljudi ter tako omogočala pogoje za nemoteno uživanje temeljnih človekovih pravic, osebnostni in splošni družbeni razvoj. Cilj programa je s konstantnim in dolgotrajnim dejanskim zagotavljanjem varnosti ljudi v Republiki Sloveniji in na podlagi predlaganih ukrepov in dejanj doseči tako družbeno stanje, da bi se ljudje počutili varne.

2. SPLOŠNI DOLGOROČNI RAZVOJNI CILJI

Namen Resolucije, temu je sledila tudi prenova policijske zakonodaje, je visoka raven pravne in osebne varnosti ljudi in varnosti njihovega premoženja, krepitev pravne države, okrepitev sodelovanja z lokalno skupnostjo, dekoncentracija policije in uresničevanje obveznosti pri zagotavljanju mednarodne varnosti, ki jih je Republika Slovenija sprejela na policijskem področju. Znotraj tega je na prvem mestu uresničevanje zakonskih ciljev, kot so varnost življenja ljudi in njihovega premoženja pred nevarnostmi kaznivih ravnanj, sorazmerno visoka raven pravne varnosti povzročiteljev teh dejanj v policijskih postopkih z doslednim uresničevanjem demokratičnega nadzora nad policijo, zlasti ob uporabi policijskih pooblastil in prisilnih sredstev. Strokovno in trdno zgrajen sistem policijskih uslužbencev, z jasno izraženimi cilji in podporo ozaveščene civilne družbe, nevladnih organizacij in javnega mnenja, je zagotovilo za njihovo zakonito in strokovno delo. Strokovnost, etičnost in zakonitost dela policijskih uslužbencev je mogoče doseči, če uživajo potrebno funkcionalno samostojnost in poklicno varnost.

Policija bo veliko pozornosti in organizacijskih naporov posvečala vodenju in upravljanju policijskih enot na vseh organizacijskih ravneh. Z namenom racionalizacije poslovanja policijskih enot na vseh ravneh bo policija nadaljevala z uvajanjem novih metod in začetimi projekti na področju vodenja in upravljanja policijskih enot. V delovne procese bo uvajala sodobna spoznanja policijskega menedžmenta in skrbela za stalno usposabljanje in izpopolnjevanje vodstvenih in vodilnih uslužbencev, za pridobivanje in razvoj želenih vodstvenih kompetenc, za ocenjevanje dela vodij ter odpravljanje napak in pomanjkljivosti pri vodenju in upravljanju.

Za čim uspešnejše preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete bo svojo formalno in funkcionalno organizacijsko strukturo prilagajala sodobnim trendom razvoja kriminalitete doma in v mednarodnem prostoru, v delo pa bo vpeljevala nove metode, taktike in tehnike dela, pri čemer bo uvajala in uporabljala sodobne informacijsko-telekomunikacijske rešitve, ki policiji omogočajo tudi preventivne in analitične aktivnosti. Še naprej bo utrjevala partnersko sodelovanje z družbenimi skupnostmi in z domačimi in tujimi organi odkrivanja, pregona in sojenja.

Policija bo okrepila mednarodno operativno policijsko sodelovanje, zlasti z agencijo EU Europol in Mednarodno organizacijo kriminalistične policije INTERPOL, in aktivno pristopila k izvajanju aktivnosti v okviru Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela.

Policija bo še naprej nadgrajevala specializirane enote za boj proti terorizmu, najhujšim oblikam kriminalitete in ogrožanju varnosti ljudi in premoženja z eksplozivnimi sredstvi. Ob čedalje bolj sofisticiranih oblikah terorizma in organiziranega kriminala bodo specializirane enote učinkovito izvedle svoje naloge le z uvajanjem novih taktik delovanja in s sodobno opremo.

Podpora policijskemu preiskovanju kaznivih dejanj, prekrškov in drugih varnostnih dogodkov, predvsem pa z njimi povezano odkrivanje, zavarovanje, analiza, vrednotenje in sodna predložitev dokazov v obliki materialnih sledi, bo okrepljena z modernizacijo in širitvijo zmogljivosti forenzičnega preiskovanja in širitvijo obsega akreditiranih preiskovalnih postopkov in metod, s čimer se bo zagotovila višja stopnja usposobljenosti forenzičnega laboratorija in njegovega osebja.

Vzdrževanje javnega reda postaja vse bolj zahtevno taktično policijsko opravilo, zlasti v primerih nasilnih in z nevarnimi predmeti ali orožjem opremljenih storilcev, ter ob množičnih kršitvah javnega reda in miru, kjer v veliki meri pripomorejo tudi sodobne informacijsko-telekomunikacijske rešitve. Poleg splošnega patruljnega principa dela, ki omogoča odzivanje na lažje kršitve javnega reda, bo policija razvijala nove formalne in funkcionalne oblike koncentracije sil za hitro, učinkovito in strokovno ukrepanje v primeru kršitev javnega reda z visoko stopnjo tveganja za življenja in premoženje ljudi.

Policija bo nadgradila metodologijo, materialno-tehnična sredstva in vire za izvajanje nalog splošne varnostni ljudi in premoženja na celinskih vodah in območjih, ki so poplavno ogrožena. Policija bo sposobna na celinskih vodah, predvsem pa na poplavljenih in evakuiranih območjih, opravljati vse vrste policijskih nalog ob tesnem sodelovanju z enotami sistema za zaščito in reševanje, drugimi subjekti varnostnega sistema in državljani.

Hiter in neustavljiv razvoj prometa na javnih cestah prinaša nove izzive pri vzdrževanju varnosti v cestnem prometu. Policija bo, upoštevajoč čim več dejavnikov, ki vplivajo na prometno varnost, iskala nove modele procesne organiziranosti dela na avtocestnem omrežju in omrežju hitrih cest, ki sta najbolj obremenjena s sodobnimi prometnimi tokovi, s tem pa so povezana različna tveganja, ki so jim neposredno ali posredno izpostavljeni udeleženci v prometu in njihovo premoženje. Pri tem razvojno ne bo zanemarila organizacije dela na ostalih državnih in lokalnih cestnih omrežjih, saj se zaradi sprememb v gostoti prometnih tokov spreminjajo tudi oblike tveganj na tem delu nacionalnega cestnega omrežja. Policija bo prilagajala operativno taktično delo in na področju prometne varnosti vpeljevala nove tehnične rešitve, pri tem pa bo nekatere, temelječe na sodobnem razvoju elektronskih merilnih sistemov in informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij, razvijala skupaj z drugimi nosilci odgovornosti za stanje varnosti na javnih cestah.

Dinamične spremembe v evropskih integracijah bodo prinesle spremembe tudi pri varovanju državne meje in s tem povezanih zakonitih in nezakonitih migracijah. Z vključitvijo držav, ki se nahajajo južno in vzhodno od Republike Slovenije, v Evropsko unijo in z vstopom Republike Hrvaške v schengenski prostor ter prevzemom varovanja zunanjih meja tega prostora bo morala policija spremeniti teritorialno razporeditev svojih sil in taktiko delovanja. Namesto pretežno na južno državno mejo osredotočene dejavnosti bo delo v večji meri preusmerila v notranjost države in razvila modele razpršene kontrole migracij ljudi ter z njimi povezanih nezakonitih tokov ljudi in stvari preko slovenskega državnega ozemlja ali vanj.

Varovanje določenih oseb in objektov je ena od dejavnosti policije, ki je precej zahtevna z vidika porabe virov. Policija bo uvedla spremembe v procesni organizaciji varovanja nosilcev ključnih javnih funkcij in objektov, v katerih se te funkcije izvajajo, spremenila pa bo tudi interno organizacijsko strukturo enot, ki zagotavljajo trajno varovanje. Opustila bo model kombinirane enote, ki jo v precejšnji meri sestavljajo policisti, vanjo razporejeni za kratek čas, in prešla v stabilnejšo strukturo s stalnim delovnim sestavom.

Za opravljanje nalog imajo policisti z zakonom določena pooblastila. Z izvajanjem policijskih pooblastil posegajo v človekove pravice in svoboščine, zato je pomembno, da policisti dobro poznajo pogoje za njihovo uporabo in da policijska pooblastila izvajajo v skladu s pravili stroke. Pomemben pokazatelj zakonitosti, strokovnosti in etičnosti dela policistov so tudi pritožbe nad njihovim delom, ki zaradi sodelovanja javnosti pomenijo pomembno obliko zunanjega nadzora nad delom policije, vplivajo pa tudi na zaupanje državljanov v policijo (policija je pristojna za vodenje t. i. pomiritvenega postopka). Zato je stalna naloga policije, da zagotavlja visok nivo strokovne usposobljenosti policistov za izvajanje pooblastil s praktičnim postopkom in samoobrambo. S tem se zagotavljajo pogoji za uspešno, učinkovito in varno opravljanje policijskih nalog in varstvo človekovih pravic v policijskih postopkih. S prenovo policijske zakonodaje so se zaradi večje učinkovitosti policije na posameznih delovnih področjih spremenila nekatera obstoječa pooblastila, uvedla pa so se tudi nekatera nova, zato policija posebno pozornost namenja njihovi uveljavitvi v praksi. Pomembno vlogo ima Svet za policijsko pravo in policijska pooblastila, ki pripravlja načelna strokovna mnenja, razlage in priporočila, ki se nanašajo na pripravo in uporabo predpisov s področja policijskega prava in policijskih pooblastil. Svet tudi sistematično proučuje vprašanja, ki se pojavljajo v praksi in se nanašajo na področje uporabe in razlage policijskih pooblastil in policijskih nalog. Ukvarja se s perečimi strokovnimi vprašanji, ki se nanašajo na izvajanje nalog in pooblastil policije in ki zahtevajo poenotenje razlage uporabe predpisov v praksi in identificiranje potrebnih sprememb z namenom zagotavljanja čim večje učinkovitosti policijskega dela ob polnem spoštovanju človekovih pravic in vrednot pravne države.

Za uspešno delo policije so izjemnega pomena enote za operativno policijsko podporo. To so specializirane enote za stalno zaznavanje varnostnih pojavov, ki zahtevajo hitro, učinkovito in usklajeno razporejanje interventnih policijskih sil, enote za specialistično posredovanje ob dogodkih z najvišjo stopnjo tveganja za življenje in premoženje ljudi ter enote za zračno podporo vsem oblikam policijskega dela in nalogam zaščite in reševanja ljudi in premoženja. Ker gre za tehnološko intenzivna področja dela, ki so zahtevna tudi glede trošenja virov, bo policija veliko naporov vlagala v posodabljanje in pridobivanje delovnih sredstev in opreme za neposredno specialistično operativno delo, informacijsko-telekomunikacijskih sredstev in sredstev zračne podpore.

Policija si bo prizadevala še bolj utrditi svojo povezanost z lokalnimi skupnostmi, saj ocenjuje, da je neposreden stik z državljani v partnerskem odnosu bistvena sestavina preprečevanja varnostnih dogodkov s škodljivimi posledicami, hkrati pa ji omogoča učinkovitejše preiskovanje primerov protipravnih ravnanj, ki so škodljive posledice že povzročila. Partnerski odnos med policijo in uporabniki njenih storitev bo utrjeval tudi zaupanje v delo policije in njen javni ugled. Cilji policijskega dela v skupnosti in partnerskega sodelovanja bodo predvsem spodbujanje k samozaščitnemu ravnanju in varnostnemu samoorganiziranju in pomoči, skupno preprečevanje varnostne problematike, odkrivanje in odstranjevanje vzrokov in pogojev za nastanek kaznivih dejanj, prekrškov in drugih negativnih pojavov, obveščanje državljanov o varnostni problematiki v lokalni skupnosti, o delu policije in možnostih preprečevanja kaznivih dejanj in drugih negativnih dejanj in pojavov, ki vplivajo na občutek varnosti.

Uspešnost in učinkovitost policije v dinamični interakciji delovanja ljudi in naravnih sil, ki vplivajo na stanje javne varnosti, je v veliki meri odvisna od njenih človeških virov. Policisti morajo za opravljanje javnovarnostnih nalog izpolnjevati posebne kriterije, treba jih je dodatno usposabljati, stalno izpopolnjevati njihove kompetence in jim zagotoviti dodatno izobraževanje. Tudi v službah, ki skrbijo za tehnično podporo, je zelo pomembno stalno usposabljanje, tehnično izobraževanje oziroma obvladovanje novih tehnologij, saj se le-te zelo hitro menjajo, zaradi česar je potrebno stalno sledenje njihovemu razvoju. Brez znanja bo policija lahko storitve in rešitve najemala le še na trgu. Policisti morajo pri opravljanju svojega dela in v zasebnem življenju skrbeti za varovanje in utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije, posebej pa za krepitev integritete v policijski organizaciji. Pri svojem delu morajo biti načelni, dosledni, odločni, vztrajni, pravični, strokovni, pri stiku z ljudmi, predstavniki državnih organov, nevladnih organizacij, pravnih oseb in drugih ustanov pa vljudni in korektni. Policija bo nadgrajevala sistem upravljanja s človeškim viri v smeri pridobivanja in izpopolnjevanja potrebnih kompetenc za vse oblike policijskega dela ter njegovega menedžiranja (v sklopu izgradnje kariernega sistema bo uvedla kadrovske selekcije za izbor vodilnih delavcev). Za uspešno izvajanje te funkcije je reorganizirala svoj sistem izobraževanja tako, da je ukinila srednješolsko prekvalifikacijo za poklic policista in oblikovala višješolsko policijsko izobraževanje. Obnovila in nadgradila bo tudi prostorske in tehnične zmogljivosti, nujne za razvijanje človeških virov.

Policija bo nadgrajevala sistem psihološke pomoči in podpore v smeri prilagajanja potrebam policistov pri opravljanju policijskega dela in zaradi posledic opravljanja operativnega policijskega dela.

Podporo sodelovanju policije s posamezniki in skupnostmi, krepitvi ugleda in integritete zaposlenih v policijski organizaciji bo okrepila z vzpostavitvijo sodobne policijske muzejske dejavnosti.

Obvladovanje varnostnih pojavov, njihovo analiziranje, sintetiziranje ključnih strateških spoznanj in sprejemanje odločitev na njihovi podlagi zahteva sodobno elektronsko, informacijsko in telekomunikacijsko podporo, ki mora biti uporabnikom na voljo v realnem času, sama uporaba IT-pripomočkov pa ne sme prekomerno zmanjševati časa, potrebnega za operativno policijsko delo. Ravno nasprotno, z uvajanjem novih IKT-rešitev želimo zagotoviti večjo prisotnost policistov na terenu, hkrati pa jim z njihovo pomočjo zagotoviti kar najboljšo podporo za uspešno delovanje. Policija bo nadaljevala z razvojem procesne organiziranosti IT-podpore osnovnim policijskim opravilom tako, da bo posodobila učinkovitost in uporabniško prijaznost programske opreme, nadgradila in posodobila pa bo tudi strojne elemente elektronske informacijske in telekomunikacijske opreme. Informacijske in telekomunikacijske rešitve veliko pripomorejo tudi k zmanjševanju stroškov in odpravi administrativnih ovir ter omogočajo uspešnejše delovanje policije.

Policija za svoje delo potrebuje precejšnje logistične, materialne in finančne vire. Ministrstvo za notranje zadeve upravlja vrsto objektov, v katerih policija opravlja svoje dejavnosti, za te objekte pa so potrebna stalna finančna sredstva za plačevanje stroškov delovanja in njihovo vzdrževanje. Nekateri objekti zaradi dotrajanosti, neustreznega stavbnega pohištva, neustrezne opremljenosti ali drugih razlogov ne zagotavljajo predpisanih delovnih in higienskih pogojev zaposlenim v policiji ali ne omogočajo siceršnjih optimalnih pogojev za izvajanje policijske dejavnosti, zato bodo čim prej nadomeščeni z novimi, bodisi z novogradnjo ali najemom ustreznih prostorov.

Aktivnosti policije in njena učinkovitost bodo v prihodnosti odvisne tudi od zagotavljanja materialno-tehničnih pogojev, brez katerih ni moč izvajati temeljnih dejavnosti policije, kakor tudi ne slediti novim oblikam izvajanja operativnega dela. Za uspešno izvajanje policijskega dela na vseh nivojih je treba zagotoviti ustrezno opremljenost policistov, ki se kaže predvsem v zagotavljanju osebne in zaščitne opreme ter nenazadnje tudi v ustrezni tehnični in oborožitveni opremi ob sočasnem zagotavljanju usposobljenosti.

3. SPLOŠNE DRUŽBENE OKOLIŠČINE DELOVANJA POLICIJE

Policija je organizacija sui generis in je zgodovinska komponenta sleherne v državno ali drugo obliko organizirane družbene skupnosti, ki izvaja suvereno oblast na določenem ozemlju. Obstoj policije je nujen, saj poleg drugih organov zakonske prisile in pravosodja omogoča družbeno funkcijo nadzora kriminalitete in drugih socialnopatoloških pojavov kot negativnih produktov družbene stvarnosti. Kjer in kadar odpovedo splošne moralne, etične in formalne družbene norme, kar ljudje čutijo kot ogrožanje osebne varnosti in varnosti premoženja v obliki strahu, posreduje policija, ki ji je družba podelila mandat neposredne zakonske, tudi fizične prisile, zoper tiste posameznike, ki se ne uklanjajo družbenemu redu in s tem povzročajo družbeno škodljive posledice, strah in občutek nevarnosti. Varnost je ena od osnovnih človeških potreb in je hkrati tudi vrednota, ki jo mora družba na sistematičen način zagotavljati za normalno delo in življenje ljudi in za splošno blagostanje družbe kot celote.

Koliko varnosti, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi bo le-to družba zagotavljala ljudem, je odvisno od več dejavnikov. Pri tem so v ospredju predvsem realne materialne in finančne možnosti družbe, ki mora poleg varnosti zagotavljati tudi druge vrednote. Zato družba v okviru postavljanja nacionalnih prednostnih nalog za izvajanje javnovarnostnih funkcij namenja toliko sredstev, kot se zdi v določenem času in ob določenih pogojih racionalno in nujno potrebno, kar še posebej velja za obdobje recesije. V obdobju konjunkture in splošnega družbenega napredka lahko družba več sredstev nameni tudi posodobitvam varnostnih funkcij. Brez dvoma bodo za razvoj policije v obdobju do leta 2025 ključnega pomena gospodarska in s tem fiskalna gibanja v Republiki Sloveniji. Ključno tveganje razvoja policijske organizacije so javnofinančne zmožnosti države in z njimi povezan delež javnih financ, ki jih bo policija lahko uporabila v okviru razvojnih dejavnosti. Te, če naj bodo učinkovite, so vedno povezane z investiranjem v vse vrste virov, ki jih policija potrebuje za svoje delo in obstoj.

Policija kriminalitete in drugih socialnopatoloških pojavov ne more zatreti v celoti, lahko pa jih bolj ali manj uspešno obvladuje s preventivnimi in represivnimi ukrepi. Za izvajanje slednjih ima zakonski mandat prisile, ki pa je omejen na nujen obseg in intenzivnost, ki še zagotavljata uspešno in učinkovito izvedbo varnostnih nalog. Demokratična družba je na eni strani občutljiva na policijske prekoračitve pooblastil, ker imajo negativne posledice za ljudi, na drugi strani pa so njena pričakovanja v nekaterih primerih prevelika in jih policija ne more izpolniti prav zaradi zavezanosti k spoštovanju zakonskih omejitev. Na ta kolektivna razpoloženjska gibanja se policija ne bo smela posebej odzivati, temveč bo morala svoj ugled in zaupanje javnosti utrjevati s preglednim, zakonitim, etičnim in učinkovitim delom, kar je dolgotrajen proces. Policisti morajo s svojim delom zagotavljati varovanje in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri zakonitem poseganju vanje morajo spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo, ki so ju dolžni varovati tudi s preprečevanjem kakršnega koli nasilja, nečloveškega ravnanja in drugih dejanj, ki so ponižujoča za ljudi. Svoje poslanstvo morajo opravljati z avtoriteto argumenta in ne z argumentom moči. Če bodo ljudje svoja pozitivna občutja varnosti povezovali s konkretnimi prizadevanji policije, ki je tu zato, da »služi in varuje«, bo tudi odnos javnosti do policije pozitiven.

3.1 KADROVSKI VIDIK

Kadrovski načrt za policijo je v letu 2012 predvideval 9.218 zaposlenih. S sklepom št. 10002-12/2013/7 z dne 12. septembra 2013 in sklepom št. 10002-3/2015/33 z dne 26. februarja 2015, se je za naslednje triletno obdobje zmanjšal, in sicer:

-

za leto 2013 je predvideval 8.355 zaposlitev,

-

za leto 2014 skupaj 8.270 zaposlitev in

-

za leto 2015 skupaj 8.187 zaposlitev.

Glede na cilj zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju se predvideva konstantno zmanjšanje tudi dovoljenega števila zaposlitev po kadrovskem načrtu policije.

Negativna fluktuacija na letni ravni je vrh dosegla v letu 2012 s 384 prenehanji delovnega razmerja, največ zaradi postopkov upokojevanja na podlagi 246. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ¹. V letu 2013 je bilo prenehanj 178, v letu 2014 pa 307.

&fbco;binary entityId="792eb8a2-2d8d-420a-860f-18b8cc9232ad" type="png"&fbcc;

Vir: MFERAC 21. 5. 2015

(Glej opombo 1 )

Konec leta 2012 je bilo v policiji 8.488 zaposlenih, konec 2013 je bilo 8.300 zaposlenih ter konec 2014 je bilo 8.074 zaposlenih. Na dan 21. maja 2015 je bilo v policiji 8.042 zaposlenih, njihova povprečna starost pa je 40,6 leta.

&fbco;binary entityId="435a5117-bd52-4b5c-80b3-c1c044b9403e" type="png"&fbcc;

Vir: MFERAC 21. 5. 2015

S predvideno negativno fluktuacijo bo število zaposlenih manjše od števila dovoljenih zaposlitev po kadrovskem načrtu policije, starostno povprečje pa se bo le še višalo. Po podatkih centralne kadrovske evidence bo pogoje za upokojitev izpolnjevalo naslednje število javnih uslužbencev:

Leto	Št. uslužbencev policije, ki izpolnijo pogoje za upokojitev do leta 2019
2015	44
2016	83
2017	74
2018	90
2019	160

Vir: MFERAC 21. 5. 2015

Pri tem pa je treba upoštevati tudi še možnost, da policisti koristijo t. i. poklicno upokojitev (87. člen Zakona o policiji (Glej opombo 2 ) v povezavi s 399. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Glej opombo 3 )).

Leto	Ocena o št. uslužbencev policije, ki lahko izkoristijo poklicno upokojitev
2015	275
2016	318
2017	386
2018	388
2019	378

Vir: MFERAC 21. 5. 2015

Ob vsem tem je treba upoštevati, da je v policiji povprečno letno okoli 117 prenehanj delovnega razmerja zaradi drugih vzrokov (sporazumne prekinitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, smrt …).

Upoštevajoč vse tri možne variante zmanjševanja zaposlenih v policiji (upokojitve, poklicne upokojitve in druge odhode) je napoved gibanja kadra naslednja:

&fbco;binary entityId="3e3e6a74-bd1b-4b9b-8f1f-a3303dcd40b8" type="png"&fbcc;

vir: izračun na podlagi informativnih podatkov MFERAC in »drugi odhodi« upoštevali samo povprečno 50 na leto (odpovedi pogodbe, smrti ...)

Za približevanje vzdržni fluktuaciji bi bilo treba od leta 2015 začeti izvajati aktivno politiko zaposlovanja z vsakoletnim razpisom za zaposlitev policistov in kontinuirano izvajati višješolski študijski program za poklic Policist. Če bi vsako leto, začenši z letom 2015, začeli s kontinuiranim zaposlovanjem 100 novih policistov v okviru višješolskega programa, bi se zmanjševanje kadrov zmanjšalo, kar je razvidno iz zgornjega grafa (graf: višja šola – red. + NDM). Pri tem je treba upoštevati, da bi prva generacija policistov začela z višješolskim programom oktobra 2015, z delom pa konec leta 2017.

Zaradi izkazanih zahtev za dvig poklicnega standarda, na podlagi strokovnih ugotovitev, je bil uveden višješolski študijski program za poklic Policist. Zaradi dviga poklicnega standarda za poklic Policista bo treba do leta 2018 sistemizirati delovna mesta, na katerih policisti opravljajo naloge z višjo strokovno izobrazbo ter na ta delovna mesta premestiti policiste po pridobljeni višji strokovni izobrazbi. Hkrati bo treba prilagoditi hierarhično strukturo delovnih mest v policiji.

Ob vstopu Republike Hrvaške v schengenski prostor se zaradi prenehanja izvajanja določenih nalog policije od skupaj 2.000 schengenskih delovnih mest načrtuje premestitev približno 1.000 zaposlenih v druge enote policije.

Navedene kadrovske resurse se bo izkoristilo za okrepitev področnih policijskih postaj. Kadrovska okrepitev se predvideva tudi na območnih policijskih postajah.

Skladno s Strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji, ki je bila sprejeta na 21. redni seji Vlade Republike Slovenije 5. julija 2012, so se kadrovsko krepile enote, ki posredno ali neposredno izvajajo naloge preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete. Na področju preiskovanja gospodarske kriminalitete je bilo tako dodatno sistemiziranih 28 delovnih mest, prav tako se je v letu 2014 izvedla zaposlitev 55 kriminalistov na področju preiskovanja gospodarske kriminalitete. V nadaljevanju bo treba še naprej skrbeti za dvig strokovne usposobljenosti zaposlenih v enotah za gospodarsko kriminaliteto in vzdrževanje ustreznega števila zaposlenih z aktivnim zaposlovanjem.

Ob tem pa je treba skrbeti, da policisti svoje delo opravljajo v skladu z zakoni, strokovnimi pravili, etiko in integriteto. Zaupanje javnosti v delo policije je nujen pogoj za njeno učinkovitost, kot je na drugi strani nujna tudi skrb za zaščito policistov pred napadi, šikaniranji, grožnjami in drugimi negativnimi dejanji.

3.2 JAVNOVARNOSTNE GROŽNJE

Velik delež pojavov, ki so predmet policijskega dela, je geografsko lokaliziran. Ljudje so žrtve kaznivih ravnanj drugih ljudi v pretežni meri tam, kjer živijo in delajo. To še zlasti velja za premoženjske delikte, nekatere delikte z elementi nasilja in kršitve javnega reda. Število teh pojavov narašča vzporedno s kriminogenimi dejavniki, kot so večanje osebnega nepremičnega in premičnega premoženja ljudi, gospodarska kriza, brezposelnost, povečana mobilnost storilcev, povečana uporaba psihoaktivnih substanc (alkohola in prepovedanih drog) in drugi dejavniki. Stopnja resnosti teh pojavov se izraža v obsegu in naravi škodljivih posledic, ki zajemajo celoten spekter od neznatnih do skrajno resnih – tako za življenje in osebno integriteto ljudi kot za njihovo premoženje.

Posebno obliko groženj predstavljajo hude oblike kriminala. Njihova resnost je izrazita, saj po obsegu in naravi škodljivih posledic pomenijo resno nevarnost za ljudi in za družbo kot celoto, stopnja pogostosti pa je nižja kot pri lažjih oblikah kriminalitete. Zajemajo organizirani kriminal v vseh pojavnih oblikah hudodelskih združb, ki se ukvarjajo z nezakonitim trgovanjem s prepovedanimi drogami, orožjem, ljudmi in ukradenimi vozili, z nezakonitimi migracijami, zlorabo prostitucije, ropi, tatvinami in ponarejanjem denarja. Značilnost teh pojavnih oblik so nadnacionalnost grožnje in geografska regionalizacija, za nekatere pa tudi globalizacija, saj vključujejo različne oblike udeležbe mednarodnih kriminalnih združb vzdolž ustaljenih evropskih in svetovnih kriminalnih poti. Republika Slovenija, ki jo seka t. i. »balkanska pot«, je izpostavljena predvsem tihotapljenju ljudi in nezakonitemu trgovanju s prepovedanimi drogami, orožjem, eksplozivi in visoko obdavčljivim blagom.

Poleg mednarodnih oblik organiziranega kriminala in nezakonitih migracij sodita v nadnacionalne vire groženj tudi mednarodni terorizem in kibernetski kriminal. Grožnja škodljivih posledic zaradi teh dejanj je sicer resna, glede na pogostost pa na ozemlju Republike Slovenije manj verjetna, a je ni mogoče popolnoma izključiti.

Posebno grožnjo tako EU, regiji Zahodnega Balkana kot tudi Sloveniji predstavljata terorizem in z njim povezana radikalizacija, še posebej t. i. tuji borci, ki z namenom udeleževanja v terorističnih aktivnostih in organiziranem nasilju zoper civilno prebivalstvo iz Slovenije ali preko nje odhajajo na krizna območja. Ti posamezniki predstavljajo vse večjo grožnjo, potem ko se po daljši izpostavljenosti indoktrinaciji, dodatno usposobljeni v rokovanju z orožjem in vojaških veščinah, vračajo v EU oziroma Slovenijo.

V kategorijo hudih oblik kriminala sodijo tudi gospodarski delikti, ki ogrožajo gospodarsko podstat skupnosti. So zelo resni zaradi obsega in intenzivnosti škodljivih posledic, ki jih povzročajo neposredno in posredno, povečuje pa se tudi njihova pogostost. Ključni kriminogeni dejavniki, ki vplivajo na resnost in obseg grožnje, so nedokončana lastniška tranzicija, njene razvojne stranpoti, pohlep posameznikov in skupin, pomanjkanje ali popolna odsotnost družbenega nadzora, latentnost pojavnih oblik in koruptivna ravnanja, v katera so vpleteni nosilci družbenih funkcij.

Prioriteto preiskovanja predstavljajo kazniva dejanja v škodo bank in korupcijska kazniva dejanja v škodo proračunskih sredstev. Nadaljnja prioriteta so prav tako ukrepi na področju preprečevanja in preiskovanja pranja denarja, skladno z nacionalnim akcijskim načrtom in priporočili Moneyvala, in preprečevanje ter preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj na škodo sredstev EU.

Globalne varnostne grožnje, ki so jim izpostavljeni prebivalci Republike Slovenije posredno in v omejenem obsegu tudi neposredno, zajemajo predvsem podnebne in ekološke spremembe. Resnost grožnje je sicer zelo visoka, pogostost njenih škodljivih posledic na ozemlju Republike Slovenije pa je nizka in zajema pretežno materialno škodo zaradi meteoroloških pojavov in protipravnih emisij in odlaganja nevarnih snovi v naravno bivalno okolje. V kategorijo globalnih groženj sodijo tudi učinki finančne, gospodarske in socialne krize, ki se kažejo v obliki povečanih kriminalnih dejavnosti, družbenih napetosti in konfliktov. Dodatno varnostno grožnjo pa predstavlja tudi bližina kriznih žarišč Zahodnega Balkana. Resnost teh groženj je stalna, verjetnosti škodljivih posledic za Republiko Slovenijo pa ni mogoče izključiti, zlasti ne v primeru stopnjevanja gospodarske krize v svetu in doma.

Cestni promet je zaradi intenzivnosti in razvoja eden ključnih dejavnikov varnostnih groženj, ki so jim ljudje zaradi protipravnega ravnanja drugih ljudi in okoljskih dejavnikov dnevno neposredno izpostavljeni. Škodljive posledice so resne in različnih stopenj – od manjše materialne škode do usodnih posledic, stopnja njihove pogostnosti pa je visoka.

Grožnje s področja varnosti državne meje nastajajo predvsem zaradi ekonomske, varnostne in politične situacije na določenih območjih, predvsem kriznih območjih Bližnjega in Srednjega vzhoda ter severne in srednje Afrike. Na obseg in verjetnost grožnje bistveno vplivajo dejavniki spodbujanja nedovoljenih migracij, ki izvirajo iz navedenih komponent situacije v izvornih državah, kapacitete oziroma učinkovitost sistemov nadzora meja in migracij v tranzitnih državah in dejavniki, ki privlačijo ilegalne migrante v ciljne države. Bistven vpliv na situacijo s tega področja lahko pričakujemo s hrvaško schengensko integracijo oziroma odpravo nadzora meja na slovensko-hrvaški meji.

3.3 JAVNOVARNOSTNA TVEGANJA

Tveganja javne varnosti so razmerja med zaznanimi, jasnimi in trenutnimi varnostnimi grožnjami različne stopnje nevarnosti in verjetnostjo, da se bo nevarnost udejanjila v konkretnih dogodkih, ki bodo povzročili resne škodljive posledice za posameznike ali skupnost.

Na ozemlju Republike Slovenije bodo v obdobju do leta 2025 obstajala naslednja javnovarnostna tveganja:

-

verjetnost povečanja viktimizacije zaradi kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete in drugih oblik splošne kriminalitete v kraju, kjer ljudje živijo ali delajo;

-

verjetnost viktimizacije zaradi kaznivih dejanj organizirane kriminalitete, predvsem pa zaradi njenih stranskih učinkov v obliki sekundarne kriminalitete, povezane z uživanjem prepovedanih drog, izsiljevanjem, grožnjami z napadom na življenje in telo, fizičnim obračunavanjem in podobnimi ravnanji;

-

verjetnost večanja neposredne in posredne škode zaradi gospodarskega kriminala in korupcije, ki bo lahko zaradi negativnih učinkov na gospodarske subjekte, gospodarske tokove, trg delovne sile in javne finance posredno povzročila tudi globlje socialne pretrese;

-

tveganj zaradi mednarodnega terorizma ne bo mogoče izključiti, v znatni meri pa bodo odvisna tako od dejavnikov, na katere Republika Slovenija nima vpliva, kot tudi od tistih, na katere vpliva s svojo vključenostjo v mednarodne varnostne povezave in operacije;

-

globalna tveganja, ki jih ni mogoče izključiti, bodo zajemala predvsem potencialne negativne učinke podnebnih in ekoloških sprememb, povzročenih z delovanjem ljudi ali zaradi delovanja naravnih sil;

-

sodobna in hitro razvijajoča se elektronska informacijsko-telekomunikacijska tehnologija postaja vse pogosteje sredstvo storitve kaznivega dejanja ali pa tarča kriminalnega napada, zato bodo v porastu kazniva dejanja kibernetske kriminalitete, zaradi povečevanja količine in novih oblik škodljivih računalniških programov pa se bodo povečevala tudi varnostna tveganja informacijskih sistemov pomembnih infrastruktur;

-

zelo verjetni so tudi negativni učinki svetovne gospodarske krize in regionalnih političnih kriz, kar bo dodatno prispevalo k revščini in življenjski ogroženosti ljudi; te razmere bodo dodatno prispevale k razraščanju kriminala, množičnih in nasilnih protestov in nezakonitih migracij;

-

kljub nadaljevanju pozitivnega trenda zmanjševanja smrtnih žrtev v prometu se bo večalo število prometnovarnostnih dogodkov z neposrednimi in posrednimi škodljivimi posledicami za telesno integriteto ljudi in premoženja;

-

tveganje bistvenih sprememb tokov nedovoljenih migracij in njihovega obsega po odpravi mejne kontrole zaradi vključitve Hrvaške v schengensko območje in posledično povečanje problematike nedovoljenega prebivanja.

Vse razvojne dejavnosti policije bodo usmerjene v proces zmanjševanja javnovarnostnih tveganj, ki jih bo policija v čim večji meri preprečevala, zmanjševala bo njihove škodljive posledice za posameznike in družbo, ukrepala bo zoper povzročitelje, prizadetim subjektom in drugim družbenim silam pa bo pomagala tudi pri popravljanju in odpravljanju nastale škode, povzročene z delovanjem ljudi in naravnih sil.

4. PRIORITETE RAZVOJA POLICIJE

Policija bo dolgoročne razvojne cilje dosegla z razvojnimi projekti, ki jih deloma že izvaja ali pa so v različnih delovnih fazah. Za nekatere so izdelane potrebne analize in ocene projektnih virov ter oblikovana osnovna izvedbena zamisel, za druge je izdelana začetna projektna dokumentacija, za tretje so izdelani projektni načrti, ki čakajo na izvedbo.

4.1 VZPOSTAVITEV SISTEMA UPRAVLJANJA KAKOVOSTI

Dolgoročen sistemski cilj projekta uvajanja kakovosti v policijo je podpora vodenju in upravljanju, posamični cilji pa so:

-

uporaba modelov poslovne odličnosti,

-

razvoj in nadgradnja relevantnih kazalnikov učinkovitosti in uspešnosti policije,

-

vzpostavitev kroga PDCA (Glej opombo 4 ) pri vodenju policijskih enot,

-

medinstitucionalne primerjave učinkovitosti in uspešnosti ter pridobivanje certifikatov kakovosti,

-

večja kakovost in količina opravljenega dela,

-

povečanje zadovoljstva odjemalcev storitev in zaposlenih,

-

optimizacija delovnih procesov in

-

racionalizacija porabe virov.

Policija bo pri upravljanju enot zagotovila širšo uporabo metodoloških orodij za zagotavljanje kakovosti opravljenega dela. Razširila bo uporabo kroga PDCA oziroma »kroga nenehnih izboljšav« pri vodenju policijskih enot. V ta namen bo razširila in prilagodila uporabo modelov poslovne odličnosti (CAF, (Glej opombo 5 ) EFQM, (Glej opombo 6 ) BSC (Glej opombo 7 ) ipd). Vodstvenim in vodilnim uslužbencem na državni in regionalni ravni bo omogočila uporabo orodij za optimiziranje obstoječih omejenih virov za uspešno in učinkovito delo, uvedla pa bo tudi primerjavo policijskih enot. Uporaba teh orodij bo omogočila transparentno primerjavo z drugimi evropskimi policijami in državnimi organi oziroma s tistimi, ki se ocenjujejo po teh modelih. S pomočjo modelov poslovne odličnosti bo lahko transparentno prikazala, kaj je treba storiti za zagotavljanje napredka.

4.2 UVELJAVITEV KONCEPTA POLICIJSKEGA DELA V SKUPNOSTI

Dolgoročen sistemski cilj projekta je preprečevanje varnostnih dogodkov, posamični cilji pa so:

-

visoka stopnja partnerskega sodelovanja subjektov lokalne skupnosti in prebivalcev pri zagotavljanju varnosti,

-

večji občutek varnosti pri ljudeh,

-

večje zaupanje ljudi v delo policije,

-

večje zadovoljstvo ljudi z delom policije in

-

učinkovito preprečevanje in preiskovanje kriminala.

Cilj policijskega dela v skupnosti je v okviru partnerskega odnosa čim bolj zadovoljiti potrebe in interese lokalne skupnosti po varnosti. Zato policijsko delo v skupnosti ni le preventivno delo, temveč zapleten in večplasten proces delovanja, ki zajema vsa področja dela policistov kot tudi vodstvenih in vodilnih uslužbencev. Zavzemanje za kakovostno policijsko delo v skupnosti se mora odražati pri vseh odločitvah in dejavnostih v policiji, za to pa bodo potrebne tudi spremembe miselnosti policistov in njihovih vodij. S policijskim delom v skupnosti bo policija tudi bolje preprečevala in preiskovala kriminaliteto. Partnerstvo s skupnostjo bo omogočilo pridobivanje informacij za zgodnje prepoznavanje varnostnih problemov in z njim povezanih tveganj.

4.3 RACIONALNA IN UČINKOVITA PODPORA USPOSOBLJENOSTI ZA IZVAJANJE POLICIJSKIH POOBLASTIL

Dolgoročen sistemski cilj projekta je zagotavljanje zakonitosti in izboljšanje strokovnosti ter poudarjanje etičnosti izvajanja policijskih pooblastil, z namenom uresničevanja temeljnega poslanstva policije v družbi, posamični cilji pa so:

-

zagotavljanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v policijskih postopkih,

-

zmanjšanje preprečitev uradnih dejanj in napadov na policiste oziroma posledic navedenih kaznivih dejanj,

-

dobra opremljenost policistov s prisilnimi in zaščitnimi sredstvi ter tehničnimi pripomočki,

-

visoka raven strokovne in psihofizične usposobljenosti policistov za opravljanje nalog in

-

zmanjšanje števila utemeljenih pritožb na delo policistov oziroma neskladnega ravnanja s predpisi.

Policisti dobro poznajo svoja pooblastila in jih izvajajo zakonito, etično in strokovno. Zaradi občutljivosti posega v temeljne človekove pravice in svoboščine pri izvajanju policijskih pooblastil pa si je treba stalno prizadevati, da bi bilo stanje na tem področju še boljše. Za dosego tega cilja so potrebni ustrezno znanje, usposobljenost, psihofizična pripravljenost in opremljenost policistov za izvajanje nalog.

Z namenom racionalne in učinkovite podpore policijskemu operativnemu delu in z namenom učinkovitega, strokovnega in etičnega dela policistov se bo s pregledom policijskih pooblastil sistemsko pristopilo k zagotavljanju enotnega pregleda predpisov, ki urejajo delo policije.

Cilji tega so:

-

opredeliti vsebinski obseg in pričakovanja glede informacijskotehničnih rešitev,

-

izdelati računalniško aplikacijo v okviru spletne zbirke policije, ki bo omogočila enostaven in praktičen dostop do predpisov, policijskih pooblastil in do opisa standardov policijskih postopkov,

-

izdelati enoten pregled predpisov, policijskih pooblastil in postopkov, ki jih policisti uporabljajo oziroma izvajajo pri opravljanju svojih nalog,

-

preveriti praktičnost uporabe izdelave aplikacije na vseh nivojih policijske organizacije, s poudarkom na lokalnem nivoju,

-

izdelati interni akt, ki bo urejal ažuriranje pregleda predpisov, policijskih pooblastil in postopkov v policiji,

-

koristna informacija – na koristen način ob pravem času.

4.4 VZDRŽEVANJE IN VZPOSTAVLJANJE JAVNEGA REDA IN MIRU Z INTERVENTNIM UKREPANJEM

Dolgoročen sistemski cilj projekta je vzdrževanje javnega reda, posamični cilji pa so:

-

hitrejša odzivnost na interventne klice,

-

učinkovito interveniranje in vzpostavitev javnega reda,

-

večja varnost policistov,

-

zmanjšanje števila napadov na policiste in

-

razvoj taktičnih, tehničnih in strokovnih rešitev za varno, sorazmerno in učinkovito vzpostavljanje javnega reda in miru, ko je ta huje in množično kršen (javni shodi, socialni nemiri ipd.).

Organiziranost policijskih postaj za izvedbo intervencij temelji na delu patrulj, ki poleg nalog intervencije izvajajo tudi druge policijske naloge, ki so glede na obliko dela določene z delovnim nalogom. Tako se policisti v patruljah srečujejo s paleto različnih postopkov, ki zajemajo večino zakonodaje, za izvajanje katere je pristojna policija. Uveljavljen prekrškovni postopek policistom podaljšuje vodenje tega postopka na terenu predvsem v zvezi z odločitvami v hitrem postopku o prekršku. Policisti se pri vzdrževanju in vzpostavljanju javnega reda in miru srečujejo z vsemi stopnjami nevarnosti policijskih postopkov, klasificiranih v Katalogu standardov policijskih postopkov. Pričakovanja javnosti so glede zakonitega in strokovnega izvajanja policijskih pooblastil upravičeno visoka. Vse to od policije in posameznih policistov zahteva stalno spremljanje družbenih, zakonskih in strokovnih sprememb, izboljšav in celo predvidevanje trendov. Policija mora na podlagi izkušenj, ki jih pridobi na posameznih primerih, kot tudi v obdobnih analizah primerov in trendov stalno prilagajati in optimizirati prakse v okviru zakonskih možnosti. Ko zakonski predpisi zaradi novonastalih okoliščin ne omogočajo izvedbe osnovnih nalog policije, le-ta javnost pogosto opozori tudi na morebitno potrebnost zakonskih sprememb in jo z njo seznani. Na trgu se pojavljajo vedno bolj tehnološko izpopolnjena tehnična sredstva, ki omogočajo učinkovitejše izvajanje policijskih pooblastil, kot tudi tehnična sredstva, ki policiji omogočajo bolj verodostojno dokazovanje kaznivih ravnanj.

V trenutno zaostrenih finančnih razmerah je razvoj in nakup opreme pogosto pod pomembnim negativnim vplivom zmanjšanih finančnih možnosti. V prihajajočem obdobju je z drugimi državnimi organi, zakonodajalcem in civilno družbo potrebno stalno usklajevanje potreb in rešitev za izpolnitev zgoraj navedenih ciljev. Hkrati pa je potrebno sprotno usposabljanje policistov za soočenje z izzivi, ki jih prinašajo spremembe – tako družbene, zakonodajne, strokovne kot tehnične – da se ustrezno lahko soočijo z njimi. Policija kot institucija pa bo morala tudi na podlagi izkušenj in predlogov izvajalcev pooblastil prilagajati organizacijo dela in upoštevati prioritete, ki so v obravnavanem delovnem področju gotovo vzpostavljanje javnega reda in miru, zavarovanje žrtev ogrožanja (npr. nasilje v družini), hitro in učinkovito interveniranje.