TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani del sodbe se v prvem odstavku točke III delno spremeni, tako da se v tem delu na novo glasi:

"III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za obdobje od 12. 1. 2021 do 22. 9. 2021 priznati delovno dobo, jo prijaviti v vsa zavarovanja, ji za navedeno obdobje plačati mesečno nadomestilo plače v znesku 1.060,97 EUR po pogodbi o zaposlitvi z dne 14. 5. 2014, zmanjšano za denarno nadomestilo za čas brezposelnosti in plačila po podjemni pogodbi v višini 49,96 EUR za januar 2021, 199,86 EUR za februar 2021, 200,15 EUR za marec 2021, po 199,86 EUR za april 2021, maj 2021 in junij 2021 ter 199,86 EUR za julij 2021, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v prihodnjem mesecu do plačila in ji plačati regres za letni dopust v znesku 682,83 EUR ter nadomestilo za neizrabljeni letni dopust v znesku 1.000,00 EUR, vse v roku 8 dni; v presežku za 49,96 EUR za januar 2021, 199,86 EUR za februar 2021, 200,15 EUR za marec 2021, po 199,86 EUR za april 2021, maj 2021 in junij 2021 ter 199,86 EUR za julij 2021, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v prihodnjem mesecu, ter regres za letni dopust v znesku 1.317,17 EUR se tožbeni zahtevek zavrne."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Toženka je pred sodiščem prve stopnje navedla, da je treba upoštevati plačila, ki jih delavec ne bi imel, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma konkretno za tožnico, da dela po podjemni pogodbi v času delovnega razmerja pri toženki ni opravljala, kar kaže, da je treba plačila po tej pogodbi upoštevati. Navedb tožnica ni konkretizirano zanikala oziroma ni podala navedb, da bi delo po podjemni pogodbi opravljala tudi, če bi bila v delovnem razmerju pri toženki, oziroma da ga je opravljala že prej. Sodišče prve stopnje bi moralo dejstvo, da tožnica v času delovnega razmerja ni opravljala dela po podjemni pogodbi in ga zato ne bi, če ji delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo, šteti za priznano (drugi odstavek 214. člena ZPP).