TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obtoženega A. A. se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji in izrečeni enotni kazni glede obtoženega A. A. spremeni tako, da se pogojna obsodba, izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju I K 53402/2014 z dne 20.1.2015, pravnomočno istega dne, zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po prvem odstavku 299. člena KZ-1, v kateri je bila določena kazen 4 (štiri) mesece zapora in preizkusna doba štirih let, ne prekliče

in se obtožencu po tretjem odstavku 59. člena KZ-1, v zvezi s 3. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1, upoštevajoč kot določene kazni po izpodbijani sodbi v višini deset mesecev, pet mesecev, pet mesecev in pet mesecev zapora ter kazen 11 mesecev zapora iz preklicane pogojne obsodbe, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Tolminu I K 42408/2018 z dne 28.12.2018, pravnomočno dne 5.4.2019,

izreče enotna kazen

2 (dve) leti in 8 (osem) mesecev zapora.

II. V preostalem se pritožba obtoženčevega zagovornika zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Določbo 318. člena KZ-1 je potrebno razlagati skladno z njenim namenom, ki je primarno v zaščiti splošne varnosti ljudi in premoženja, prebivalstvo pa tako predstavljajo tiste osebe, ki v posledici storilčevih ravnanj utrpijo motnje v preskrbi.

Namen predmetnih javnih naprav je v zagotavljanju telekomunikacijskega omrežja uporabnikom telekomunikacijskih storitev, ti uporabniki pa so tudi tisti, na katere je izpad omrežja, kot posledica uničenja teh naprav, vplival, saj je skupnost ljudi, ki so v vadbenem centru MNZ prisotni 24 ur na dan, ostala brez telekomunikacijske povezave kot edine povezave z zunanjim svetom in bila tako dejansko povsem odrezana od sveta.