TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi obtoženčevega zagovornika se deloma ugodi in izpodbijana sodba v odločbi o stroških kazenskega postopka spremeni tako, da:

- obtoženec ni dolžan plačati stroškov prevajanja;

- se obtožencu sodna taksa za izrečeno glavno kazen (tarifa št. 7114 ZST-1) zniža na 300,00 EUR; sodna taksa za plačilo stranske denarne kazni izreče po tar. št. 7119 ZST-1 in zniža na 40,00 EUR; sodna taksa za plačilo stranske kazni izgona tujca iz države izreče po tar. št. 7119 ZST-1 in zniža na 40,00 EUR in ne izreče sodna taksa za ugovor v višini 30,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zagovornika in pritožba višje državne tožilke kot neutemeljeni zavrneta in v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče se strinja z državno tožilko, da morajo biti materialni razlogi za omilitev kazni tako tehtni, da so vsebinsko enakovredni tistim iz prve alineje 50. člena KZ-1 in jih je trebe razlagati restriktivno. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točki 3 in 4) je razvidno, da je sodišče prve stopnje kot posebno olajševalno okoliščino, ki utemeljuje izrek omiljene kazni upoštevalo obtoženčevo priznanje, obžalovanje in obljubo, da kaznivega dejanja ne bo ponovil, kar je enakovredno formalnim razlogom iz drugega odstavka 51. člena KZ-1 v povezavi s prvo alinejo 50. člena KZ-1. Ostale okoliščine (nekaznovanost in mladost) pa je upoštevalo le kot "navadne" olajševalne okoliščine iz 49. člena KZ-1, ki vplivajo na to, ali bo odmerjena kazen pod zakonskim minimumom višja ali nižja (na podlagi 2. točke 51. člena KZ-1 bi lahko sodišče kazen omililo do največ enega leta). V nasprotju z višjo državno tožilko pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje pri odmeri kazni dovolj veliko težo dalo obteževalnima okoliščinama, da je obtoženec na ozemlje R Slovenije spravil kar 25 tujcev in da je dejanje storil z najvišjo obliko krivde – to je direktnim naklepom.