TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi upnikov se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu II. točke izreka sklepa, ki se nanaša na omejitev skupne višine določenih sodnih penalov na znesek 10.000,00 EUR, razveljavi.

II. Pritožbi dolžnikov se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se znesek, ki ga morata dolžnika solidarno plačati upnikoma za vsak dan zamude, zniža za 50,00 EUR. V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (v I. in v II. točki glede zneska 50,00 EUR ter v III. točki izreka) potrdi.

III. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni pravne podlage. Ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bosta dolžnika svojo obveznost izpolnila oziroma kdaj bosta upnika vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov. Materialnopravna podlaga za določitev sodnih penalov je v celoti urejena v 269. členu OZ ter zato analogna uporaba določil o denarni kazni v zvezi z 226. členom ZIZ ne pride v poštev. Prvi odstavek 269. člena OZ omejitve penalov ne določa, saj je institut sodnih penalov namenjen pritisku na dolžnika, da izpolni svojo nedenarno obveznost, ugotovljeno v pravnomočni sodni odločbi.