TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Tožbena navedba, da iz razpoložljivih virov (tako mnogih NVO in dublinskih pisarn držav) izhaja, da so zaradi ukrajinske krize ustavljeni vsi transferji v vzhodnoevropske države in sicer Poljsko, Romunijo, Češko republiko, Slovaško in Bolgariji, ni dokazana. Toženka trditvi nasprotuje, tožnik pa ni predložil nobenih virov, na katere se sicer sklicuje kot utemeljitev svoje navedbe.

Drugi odstavek 3. člena Uredbe Dublin III določa, da v primeru, kadar predaja prosilca v državo članico, ki je bila prvotno določena za odgovorno, ni mogoča zaradi utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU, lahko prošnjo obravnava tudi druga država članica. Toženka je tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da za Republiko Bolgarijo, ta domneva, ni izkazana.

Obstoj utemeljene domneve za nevračanje je izkazan že, če tožnik s svojimi izjavami in morebitnimi dokazi pri »povprečnem človeku« vzbudi utemeljeno domnevo oziroma dvom v spoštovanje človekovih pravic prosilcev za mednarodno zaščito v določeni državi, katera je podpisnica Uredbe Dublin III. Ocena toženke, da tožnik v konkretnem primeru ni vzbudil dvoma v spoštovanje človekovih pravic prosilcev v Republiki Bolgariji, je tudi po presoji sodišča pravilna.