TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 559,98 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo do plačila.

Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje že pravna teorija, v vsakem posameznem primeru pa napolnjuje sodna praksa. Do takšnega poseganja lahko pride, če si tretji na lastnikovi stvari lasti kakšno pravico ali pa so poseganja tretjega takšne narave, da onemogočajo ali otežujejo lastniku rabo njegove stvari oziroma ga ovirajo v izvrševanju njegove pravice (gre za poseg v uporabo stvari). Vznemirjanje je mogoče vršiti na več načinov, in sicer z aktivnim vznemirjanjem ali z opustitvijo dolžnega ravnanja, poseg pa mora imeti trajno ali ponavljajočo se naravo. Zgolj besedno zatrjevanje in besedno prisvajanje kakšne pravice s strani toženca ni vznemirjanje, pred katerim je lastnik stvari varovan z negatorno tožbo. Vznemirjanje mora biti protipravno, kar pomeni, da ta, ki vznemirja, do tega nima pravice.

Okoliščina morebitne spremembe cestnoprometnega režima že pojmovno ne more predstavljati vznemirjanja lastninske pravice, saj je urejanje cestnega prometa predmet upravnega in ne civilnega (stvarnega) prava.

Pravno upoštevno vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ je tisto, ko obstoji (fizična) ovira ali (fizična) sprememba v zvezi s stvarjo.

Ker niso izkazani (niti zatrjevani) toženkini posegi v nepremičnine, ki bi jih bilo možno definirati kot vznemirjanje tožnikove lastninske pravice po prvem odstavku 99. člena SPZ (tožba je bila neodpravljivo nesklepčna), presoja (morebitne) protipravnosti toženkinih ravnanj ni pomembna.