TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se v izpodbijani III. točki izreka sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

„Prva tožnica mora povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 1.554,84 EUR, druga tožnica mora povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 731,69 EUR in tretja tožnica mora povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 2.068,77 EUR, vse v 15 dneh od vročitve sodbe sodišča prve stopnje in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Prva tožnica mora povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v višini 380,74 EUR, druga tožnica mora povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v višini 179,17 EUR in tretja tožnica mora povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v višini 506,59 EUR, vse v 15 dneh od vročitve te odločbe in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Glede sprememb višine odvetniške točke po 13. členu OT ni avtomatizma in da je treba upoštevati interese poklicnega združenja odvetnikov, ustavni položaj odvetništva, ki vpliva tudi na pravice strank postopkov pred sodišči, kar je pomemben vidik javnega interesa, in s tem javni interes. Povedano drugače in poenostavljeno, višina odvetniške točke ni nekaj, kar bi se lahko reševalo le v okviru nekaterih okoliščin, ki jih tožnice v pritožbi selektivno povzemajo, ampak je treba pri dvigu točke upoštevati širši kontekst. Kvalificirano protipravnost ravnanja države oziroma v konkretnem primeru ministra morajo zatrjevati in izkazati tožnice in za predmetno ne zadošča, da izpostavljalo le nekatere okoliščine, ki so jim lahko v korist, zanemarjajo in izogibajo pa se dejstvom, ki kažejo na pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazana (kvalificirana) protipravnost ravnanja države. Minister je 11.1.2016 ocenil, da ni podanih pogojev za podajo soglasja k predlaganemu dvigu točke, in iz spisa ne izhaja, da pri tem ni upošteval javnega interesa in da je ravnal arbitrarno, samovoljno, politično, ipd.. Predmetnega ne spremeni pritožbeno obširno zavzemanje, da je bila odločitev ministra procesno pomanjkljiva (op. ni spoštoval standarda obrazloženosti, ki je bil izpostavljen v upravnem postopku) in morebiti materialnopravno napačna.