TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroke postopka.

Člani državnega sveta so uradne osebe v smislu določb ZIntPK, ki jih zavezuje dolžnost preprečevanja in izogibanja nasprotju interesov. V primeru obstoja nasprotja interesov ali možnosti, da bi do nasprotja interesov prišlo, mora uradna oseba o tem takoj obvestiti predstojnika, če tega nima, pa Komisijo za preprečevanje korupcije.

Pojma premoženjska oziroma nepremoženjska korist je zakonodajalec pustil vsebinsko odprta in prepustil njuno opredelitev toženi stranki. Enako velja tudi za pojem nasprotje interesov oziroma obstoj okoliščin, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Vsebinska napolnitev in opredelitev predmetnih pojmov je torej prepuščena toženi stranki, sodišče pa lahko v njeno razlago poseže le, če presodi, da glede na ustaljene metode razlage prava take vsebine temu pojmu ni mogoče dati.

Razprava pomeni izmenjavo mnenj med udeleženci razprave, v okviru razprave se predstavljajo stališča in predlagajo rešitve ter odločitve glede predmeta, o katerem se bo odločalo, kar je tudi njen namen. To pa pomeni vpliv na odločanje.

Od funkcionarjev se pričakuje, da svoje obveznosti in dolžnosti poznajo ter da poznajo določbe ZIntPK, ki je bil sprejet z namenom krepitve delovanja pravne države. To pa pomeni, da morajo uradne osebe, med katere sodijo tudi člani državnega sveta, ko ugotovijo nasprotje interesov ali (zgolj) možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika in prenehati z delom, v predmetni zadevi.